Če ste se odločili, da na vrtu poskusite vzgojiti bob, je trenutno skrajni čas, da ga posadite. Ta stročnica bo dala pridelek še pred poletnimi sušami, muhasto vreme, tako suša kot zmrzal, pa ji ne bo prišlo do živega. Bob je izjemno bogat z minerali, kot so fosfor, kalcij in železo, ter vitamini skupine B. Uživamo lahko že mlade stroke, tako kot pri fižolu ali grahu. Prve jedi z bobom si boste tako lahko privoščili že maja. Sicer uporabljamo predvsem zrnje, tako mlado kot suho. V kulinariki ga uporabljamo kot fižol, v različnih enolončnicah, juhah, paprikaših ali v kombinaciji s krompirjem, ali pa tudi za pripravo sladic.
2–3 semena položimo v plitko jamico in jih nežno zasujemo.
Veliko sonca in srednje težka tla
Bob za uspešno rast potrebuje dobro osvetlitev in srednje težka tla. Sejemo ga enako kot grah ali fižol. V plitke jamice, v razmiku od 20 do 30 centimetrov, položimo od dve do tri semena. Pazimo, da boba ne sejemo na isto mesto več let zapored, saj takšno zemljo slabo prenaša. A njegova prednost je, da ima možnost fiksacije dušika, zato nam zemlje ni treba gnojiti z dušičnimi gnojili. Ker v času zorenja rad poleže, mu postavite oporo, po kateri bo lahko rasel. Tako pa si boste tudi olajšali pobiranje strokov, ki dozorevajo precej neenakomerno od spodaj navzgor.
Škodljivci
Bobu največ težav povzročajo uši, ki rade napadejo že takoj potem, ko mlade rastlinice pokukajo iz zemlje. Listne uši iz rastlin sesajo sok, zaradi česar te precej hitro propadejo. Dobro je vedeti tudi, da črne uši redijo mravlje. Te namreč črne uši ščitijo pred naravnimi škodljivci, kot so pikapolonice in drugi hroščki, v zameno pa mravlje od uši dobijo lepljivo mano, s katero se prehranjujejo. Zato na vrtu, če napadejo uši, zatiramo tako uši kot mravlje. Uporabimo lahko lesni pepel, koristno pa je tudi apno.
