Časnik Wesftalenpost je prvi objavil rezultate ankete. Več kot 80 odstotkov je prepričanih, da je premikanje ure nesmiselno.
Glasovi tistih, ki so izpolnili spletno anketo, niso enakomerno razporejeni po državah EU. Od 4,6 milijona anketirancev jih kar tri milijone prihaja iz Nemčije.
Ljudski glas tudi ne bo odločilen pri končnem sklepu Evropske komisije, ki preučuje pravne posledice, ki bi jih prinesla sprememba. Zajetna večina proti premikanju ure pa bi morala biti jasen znak, v katero smer naj gre odločitev bruseljskih birokratov.
Negativni ali pozitivni učinki?
Po zakonodaji EU o ureditvi poletnega časa je treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Večina držav članic EU ima dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega do prve in druge svetovne vojne ali naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Za premik na poletni čas so se države takrat odločile predvsem zaradi prihranka energije in drugih razlogov, denimo varnosti v cestnem prometu ali večjih možnosti za prostočasne dejavnosti zaradi daljšega dneva, so sporočili v Bruslju.
Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in zagotavlja enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu. Države EU so neodvisno od ureditve poletnega časa razvrščene v tri različne časovne pasove.
V preteklih letih so z več študijami preučevali učinek ureditve poletnega časa v EU na področju notranjega trga, energije, zdravja, varnosti v cestnem prometu in kmetijstvu. Komisija redno prejema odzive državljanov, ki pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa. Vendar nekateri pozivajo k ohranitvi ureditve, saj naj bi ta imela pozitivne učinke.
