Eden od modrecev je že davno zapisal: »Strup sitnarjenja je smrten in učinkuje kakor ugriz kobre.«
»Glede na to, da nam napake drugih ljudi zrcalijo naše lastne, podzavestne, pa bi bilo pri vsakem kritiziranju treba najprej temeljito pomesti pred svojim pragom in prižgati luči v kleti zavesti,« je prepričana raziskovalka in pisateljica Marjetka Jeršek.
PROJEKCIJA
Čez vse in vsakogar se pritožujejo tisti, ki niso zadovoljni s seboj in svojim življenjem. Svoje nezadovoljstvo projicirajo na druge, kar je nekakšen obrambni mehanizem, ki jih zavaruje pred soočenjem z lastnimi težavami.
Vsi, ki se hočejo izogniti stresu negativne kritike, naj premislijo naslednje: s stališča našega notranjega jaza kritika ne obstaja, samo individualna mnenja različnih posameznikov, ki pa so ravno toliko pomembna, kolikor pozornosti in veljave jim namenite vi sami. Iz njih se včasih lahko marsikaj koristnega naučite, nikakor pa vas ne smejo ovirati pri svojem nadaljnjem razvoju. Prav tako ne smete dopustiti, da bi v vas povzročila kakršnikoli ohromljenost ali zavoro vaši ustvarjalnosti. Ljudje smo predvsem poklicani razumevati, ne soditi.
BOLEZNI
Nekateri pritoževalci so podzavestno prepričani, da bodo z nenehnim sitnarjenjem nekoga »spremenili na bolje«, ga ukrojili po svoji meri. Seveda dosežejo zgolj nasproten učinek. Sirup pritoževanja, ki ga po žličkah dodajajo v odnos, je vselej grenak in nikoli ne deluje zdravilno. Ljudje, ki so v skladu s seboj, zlahka sprejemajo soljudi, okoliščine in resničnost take, kot so.
Pritoževalci ne znajo izraziti svoje želje po ljubezni navzven, kajti hromijo jih številni strahovi iz otroštva. Svojo ranljivost skrivajo za bodicami ostrih besed.
Legendarna Louise Hay je zapisala: »Ko ugotovim, da sem kritična, da si govorim, da nisem dovolj dobra ali da delam kaj narobe, prepoznavam stare vzorce iz otroštva in pri priči ljubeče nagovorim svojega notranjega otroka.« Poleg tega meni, da je pretirana kritičnost do sebe in do drugih lahko miselni vzrok za artritis. Kronično nerganje bojda lahko povzroči težave z jetri, prizadeto reagiranje na kritiko pa škoduje ledvicam. Zdravilno sredstvo, ki ga imamo vedno pri roki, je odpuščanje. Louise Hay svetuje njegovo čim pogostejšo uporabo: »Pripravljena sem odpuščati. Všeč mi je občutek svobode, ki me obide, ko snamem težak plašč kritičnosti, strahu, krivde, zamere in sramu. Takrat odpustim sebi in drugim in nas vse osvobodim.«
NOVO ROJSTVO
Ko se znebimo okovov pritoževanja, sitnarjenja, kritiziranja in nerganja, se počutimo lahkotne in prerojene. Z nasmehom na obrazu smo videti mlajši, bolj polni zdravja in energije. Tedaj si dopustimo možnost, da nam življenje ugaja in da uživamo v vseh njegovih podrobnostih in presenečenjih, ga sprejmemo takšno, kakršno je: čudežno in nepredvidljivo, spreminjajoče in pretakajoče se iz ene oblike v drugo.
Ko bomo v prihodnje naleteli na večnega pritoževalca ali pa se bomo sami zastrupljali s to negativno energijo, se spomnimo, da vsakdo ravna na najboljši možni način, ki ga zmore v danem trenutku.
»Vsakdo lahko nekaj časa presnavlja sočlovekovo negativno energijo v pozitivno ali pa jo zgolj nevtralizira do neke mere. Toda ne vse in ne vedno. Poskušajmo se osredotočiti na tisto najlepše v človeku, s katerim komuniciramo. Pozornost posvetimo njegovemu najglobljemu bistvu, ne pa trenutno razdraženemu osebnostnemu jazu,« pa svetuje Marjetka Jeršek.
