Pazimo na lokacijo naše orhideje. Močni sončni žarki lahko v opoldanskih urah poškodujejo na zimsko temo navajene liste falenopsisov.
Rast orhidej, ki čez zimo potrebujejo strogo obdobje počivanja z manj zalivanja (dendrobiji tipa nobile, nekatere katleje, katasetumi in podobno), se začne s pojavom prvih nežnih koreninic in nabreklega brsta, od koder bodo začeli izraščati listi. Tistim orhidejam, ki se jim zaradi pomanjkanja svetlobe rast samo umiri (falenopsisi, vande, masdevalije), pa začnejo intenzivno rasti novi listi. Za vse orhideje torej velja, da jih v marcu lahko začnemo zalivati nekoliko pogosteje, prav tako pa lahko začnemo uporabljati vodotopna gnojila, ki bodo rast še pospešila.
FALENOPSISI
Na njih verjetno še vedno lahko občudujete številne cvetove, če pa so rastline odcvetele, je idealen čas za presajanje. Presajamo samo rastline, ki so v istem substratu že več kot dve ali tri leta. Po tem času se namreč substrat začne zelo intenzivno razkrajati, kar pomeni, da izgubi svojo zračno strukturo. Korenine orhidej takšen razpadli substrat slabo prenašajo, saj ostane predolgo vlažen in preprečuje izmenjavo plinov. Posledično korenine slabijo, odmirajo, kar vodi v mlahave liste in pozneje v propad cele rastline.
DRUGE ORHIDEJE
Tako z zalivanjem kot dodajanjem vodotopnih gnojil začnimo previdno in počasi. Sledimo ritmu dneva, ki se daljša počasi, a vztrajno.
Nekateri rodovi so že odcveteli, nekateri še bodo, kakorkoli, cvetenje je ponavadi znak počivanja in/ali skorajšnjega prebujanja v letošnjo vegetativno rast zelenih delov. Ko opazimo rast novih korenin in poganjkov, nastopi čas za pogostejše zalivanje ter dognojevanje. Marsikatero rastlino smo zaradi cvetenja verjetno prestavili na ogled v notranjost stanovanja, kjer je temneje. Takšne rastline so še posebej izmučene, saj jih je poleg cvetenja izčrpalo tudi temno okolje, v katerem sta bila rast in kopičenje sladkorja onemogočena ali vsaj zelo omejena. Počasi jih privadimo na več svetlobe in zalivanja, da si opomorejo od zimskega spanja.
