Ata

Nezemljan? Ne, zgodba o človeški tragediji: otroka prodajali kot artefakt

J.P.
25. 3. 2018, 18.50
Deli članek:

Okostje naj bi bilo zunajzemeljskega izvora. Nova DNK raziskava pa je pokazala, da temu ni tako.

Wikipedia

Pisalo se je leto 2003, ko so v čilenski puščavi Atakama odkrili ostanke, ki jim danes pravimo Ata – 15-centimetrsko okostje s podaljšano lobanjo in desetimi rebri. Najdba je šla v roke španskega zbiratelja. Govorice, da gre za ostanke bitja zunajzemeljskega izvora, so se hitro razpasle, zdaj pa so znana dognanja pet let trajajoče genetske analize.

Okostje je pripadalo deklici, ki je umrla pred 40 leti, najverjetneje že kot plod. Med odkriti mutacijami so tudi takšne, ki jih znanstveniki prej niso poznali, je pa zdaj znano, da je Ata imela več nepravilnosti v razvoju, tudi pritlikavost.

Strokovnjaki še ocenjujejo, da se je deklica bodisi rodila mrtvabodisi je umrla takoj po porodu. Deformacije so verjetno bile tako hude, da se ni mogla prehranjevati.

»Zgodba o Nezemljanih je v resnici zgodba o človeški tragediji. Ženska je rodila izmaličenega otroka, otrok se je ohranil in bil prodan kot nenavaden artefakt. Naj počiva v miru,« je dejal Garry Nolan, vodja raziskave.