Kar pa ne pomeni, da nas ne bi smelo skrbeti.
Taljenje ledu je eden od najbolje proučenih učinkov podnebnih sprememb. Čeprav se zdi preprosto – temperature se zvišajo, led se stali – pa v resnici ni. Primer: ko se led stali, za seboj pusti bodisi vodo bodisi prst, ki vpijata več svetlobe in zato še dodatno segrevata planet.
Ena tretjina je pogubljena
Ledeniki se odzivajo počasi; kar pomeni, da se bodo potencialnim spremembam navkljub talili skozi celotno 21. stoletje. Če bi jih hoteli ohraniti, bi morala globalna temperatura pasti na raven, kakršno je človeštvo beležilo pred industrijsko dobo. Kar pa ne pomeni, da nima smisla ukrepati, svarijo avtorji raziskave z Univerze v Innsbrucku. Ravno nasprotno, saj naše ravnanje dolgoročno vpliva na evolucijo ledenikov.
Če bi emisijam toplogrednih plinov naredili konec, bi po ugotovitvah raziskovalcev vseeno izgubili 36 odstotkov ledu v ledenikih. Kar pomeni, da ene tretjine ledeniškega ledu ni več mogoče rešiti.
En kilogram ogljikovega dioksida = 15 kilogramov ledu
Avstrijski raziskovalci so izračunali, da en kilogram emisij ogljikovega dioksida »stane« 15 kilogramov ledeniškega ledu. Pretvorba v avtomobilske kilometre je pokazala sledeče: če vzamemo leta 2016 v Nemčiji registriran avtomobil, ta na 500 metrov stane en kilogram ledeniškega ledu. Zato vsak kilogram oglijkovega dioksida, ki ga ne pošljemo v nebo, in vsakih 500 metrov, ki jih prehodimo, lahko pomeni pomembno razliko. S tem tudi znatno pripomoremo, da bodo morda učinke podnebnih sprememb po letu 2100 zaustavili naši zanamci, še svarijo avtorji raziskave.
