Zato se je že pred leti odločil znanje veterine nadgraditi z akupunkturo. »Vedel sem, kako učinkuje pri ljudeh, da je uradno potrjena in znanstveno dokazana ter da lahko živalim pomaga. Ko pa sem še spremljal uspehe kolegice akupunkturistke Veronike Radobuljac pri različnih težavah živali, sem se navdušil,« pravi Zorko.
Poleg z znanjem ga je študij veterine (logična odločitev zaradi velike ljubezni do živali) opremil še s pomembnimi spoznanji, in ta so korenito spremenila njegovo življenje. »Med študijem sem spoznal cel cikel proizvodnje živalskih živil in ugotovil, da ni samo mesna industrija tista, ki povzroča trpljenje živali, temveč predvsem mlečna, zato sem postal vegan.« Spremenjen slog življenja je prenesel tudi na svoje delo. Živali je želel zdraviti naravno. Odločil se je za obsežen študij akupunkture na Chi Institute v Madridu, in ta mu je povsem spremenil pogled na njegove večinoma štirinožne bolnike.
»Naučil sem se podobnega načina razmišljanja, kot so ga imeli stari Kitajci,« pove in nam svoje delo ponazori s primerom prikupne šestmesečne psičke Žive z epileptičnimi napadi, najdenke, ki smo jo fotografirali za revijo. V tradicionalni kitajski veterinarski medicini vse v naravi pripada petim osnovnim elementom – lesu, ognju, zemlji, kovini in vodi. Lastnosti teh elementov imajo tudi naši notranji organi. »Po njihovem prepričanju bolezni med drugim povzročajo hud mraz ali huda vročina, vlaga in veter. Epilepsijo povezujemo z jetri, zato pri Živi zdravim predvsem ta. Ko se bodo pozdravila, psička naj ne bi imela več težav. Pri pregledu živali preverjamo njihovo temperaturo, pulz, barvo jezika, stvari torej, ki jih veterinarji ponavadi ne gledajo tako podrobno. Pri prvem obisku se z lastniki živali pogovarjam od pol ure do štirideset minut, da žival čim bolje spoznam. Zanima me, kako se prehranjuje, ali se zadržuje bolj na hladnem ali na toplem, morda na bolj vlažnem, koliko pije, kako je aktivna …«
Akupunktura je starodavna metoda zdravljenja z vbadanjem iglic v posebna mesta na telesu, ki se imenujejo akupunkturne točke. Poznamo veliko akupunkturnih točk, ki jih pri zdravljenju kombiniramo odvisno od težav. Večina akupunkturnih točk leži na meridijanih, nekatere pa zunaj njih. Vsaka točka ima nekaj funkcij. Z vbodom iglice v akupunkturno točko se v telesu zgodijo spremembe na energijski in fiziološki ravni. Izboljša se pretok energije, hkrati pa z vbodom spodbujamo živčni sistem, odzive imunskega sistema, izločanja hormonov in podobno.
Potem postavi diagnozo in si določi točke za zdravljenje. Pri psu jih je okoli 150, pri konjih pa čez 200. »Največkrat jih izberem od deset do petnajst in reakcija telesa na pravo kombinacijo – sploh če vem pravi vzrok – bo telo spodbudila, da se bo začelo zdraviti samo. Moj cilj je Živo pozdraviti do te mere, da bi lahko živela brez zdravil. Včasih je imela napade večkrat na dan in so trajali po nekaj minut, zdaj ima napad le še enkrat ali dvakrat na dan, pa še ti so tako mili in netipični, da jih tisti, ki ne ve, niti ne opazi.« Za nežno psičko najdenko trenutno skrbi predsednica društva za zaščito živali Animal Angels, s katero pod isto streho živijo tudi mačke. Zato bi bili drugi člani društva, med njimi David, zelo veseli, če bi predsednico lahko razbremenili, tako da bi psički našli novega skrbnika, ki bi z ljubeznijo skrbel zanjo. »In ji seveda omogočil tudi ustrezno zdravstveno oskrbo.«
Dihur na zdravljenju
Z veterinarsko akupunkturo največkrat zdravijo pse, mačke in konje, tu in tam pa potrebuje terapijo tudi kakšen bolj »nenavaden« bolnik, recimo krava ali dihur. »Kravo, ki sem jo zdravil, je rešilo pomursko društvo za zaščito živali. Mnogo let je bila na verigi. Zaradi tega je bilo njeno telo tako deformirano, da sploh ni znala hoditi, ko so jo spustili na pašnik. Z akupunkturo sem ji skušal povečati pretok energije v zadnjem delu telesa, da bi čutila manj bolečin ob premikanju. Napredek je bil viden.«
Drugi tak nenavaden bolnik je bil dihurček, ki je imel težave s hrbtenico. Le kako je divjo živalco pripravil do tega, da mu je dovolila v svoje telo zabadati iglice? »Prvič je bil zelo živahen in sem se kar dolgo trudil, potem pa sva z njegovo skrbnico našla položaj, v katerem se je umiril, pa malo sva ga motivirala s priboljški. Dihurček se je nekaj naslednjih dni po terapiji počutil bolje in bil živahen. Potem pa je bilo vse skupaj treba ponoviti,« se nasmehne David. »Živali se načeloma igel ne bojijo in se večinoma zelo sprostijo, nekatere celo zaspijo. Konji so recimo zelo dovzetni za to vrsto zdravljenja. So pa tudi živali, ki si iglic nikakor ne pustijo vstaviti, pri teh pa morajo skrbniki žal poskusiti s kakšno drugo obliko zdravljenja. Akupunkturo je mogoče uporabljati za vse vrste težav. Lastnikom živali naročim, naj gredo najprej po diagnozo k svojemu veterinarju, ker za to nimam potrebnih aparatur, šele potem lahko začnemo z akupunkturo, ki je namenjena tako akutnim kot kroničnim težavam, vendar je pri slednjih treba omeniti, da dlje ko težava traja, dlje jo je treba zdraviti.«
Akutne težave je mogoče zelo lepo in hitro odpraviti, pravi David. »Imel sem mlado mucko, ki se je je lotevala vročina in že nekaj dni ni hotela jesti. Iglico sem ji vstavil v smrček, ker je tam točka za spodbujanje apetita, in po petnajstih minutah je začela jesti.«
Z akupunkturo večinoma zdravijo stanja kosti, mišic, težave z uriniranjem, epilepsijo, prebavne težave, tudi raka so že pozdravili, zdravijo težave s kožo. »Neka dobermanka je imela težave s težo, zato je začela malce šepati na zadnje noge, zaradi alergije pa je imela tudi kožne spremembe po telesu. Akupunktura daje dobre rezultate, če zdravljenje kombiniramo z zelišči in s prehrano. Skrbnica se je držala mojih navodil, psički je spremenila vso prehrano, uporabljala zelišča in jo redno vozila na akupunkturo. Zdravljenje je bilo zelo uspešno – psička je izgubila težo, nehala šepati, izpuščaji pa so prav tako izginili.«
Prej ko pridejo, prej je bolje
Čeprav bi bilo s tem načinom zdravljenja mogoče marsikateri živali pravočasno pomagati, še posebej če bi se lastniki za to odločili pri začetnih znakih bolezni, na žalost k Davidu prihaja veliko lastnikov, katerih živali imajo že kronične težave. »Pri njih so poskusili z najrazličnejšim zdravljenjem in jim jaz pomenim zadnje upanje.« Pa tudi tu je mogoče še marsikaj storiti. »Neka gospa je vzela k sebi nemškega ovčarja, ki je bil dolgo privezan na verigi. Bil je zelo prestrašen in imel je probleme s kolki, sploh z zadnjim delom telesa. Naredil sem okoli osem terapij in po njih je kuža postal veliko bolj zaupljiv do ljudi, začel se je zanimati za okolico, tudi na sprehodih s skrbnico ni bil več tako prestrašen. Po zdravljenju je lažje sedel in med ležanjem je lahko usločil hrbtenico, ki je pred tem ni mogel.«
Uspešnost zdravljenja je odvisna tudi od potrpežljivosti in vztrajnosti skrbnikov. Zdravljenje načeloma traja polovico toliko časa, kolikor je trajala bolezen, opozarja David. A ljudje dostikrat pričakujejo preveč in prehitro ter zdravljenje predčasno končajo. »Ali pa sploh ne vejo, da tak način zdravljenja obstaja, in jih je treba ozavestiti. Pomembno pa je, da akupunkturo izvajajo ljudje, ki so za to usposobljeni, torej veterinarji. Tisti, ki za to niso dovolj usposobljeni, namreč lahko živalim tudi škodujejo,« še opozarja David, ki občasno opravlja akupunkturo v veterinarski ambulanti Vet BM v Brežicah, kjer je lastnica Mirjam tudi odlična homeopatinja za živali. »Pod eno streho nas je torej kar nekaj z različnimi alternativnimi znanji, tako da lahko živalim res ponudimo celostno oskrbo.« V kratkem ga boste lahko našli s kolegom, prav tako akupunkturistom, Maticem Keblerjem tudi v Ljubljani.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
