Eni takih škodljivcev so gotovo uničevalci lesa. Ne tistega živega, ki raste v gozdu, na vrtu ali v mestnem parku, ampak lesa, ki nas obkroža, s katerim živimo, ki nam lepša dom in brez katerega ne gre. Kdo vse napada naš les in kako je videti?
SKLENJEN KROG
Kar nekaj uničevalcev lesa je, ki nam grenijo življenje. Zaradi vse višje cene izdelkov, narejenih iz naravnega lesa, je tudi lesnih uničevalcev manj, saj so močna lepila in impregnacije, ki jih uporabljajo pri izdelavi in obdelavi raznih lepljenih plošč in iverk, za škodljivce neužitni ali celo strupeni. Prav zaradi strupenih premazov in lepil se vse več kupcev raje odloča za izdelke, narejene iz naravnega lesa, in krog je sklenjen. Tudi s tako cenjenimi starinami dostikrat kupimo pravi mali živalski vrt.
Termiti so najhujši sovražniki lesa. Živijo v družinah. V termitnjaku živi več tisoč osebkov, večinoma delavcev, ki se skrivajo pred svetlobo in uživajo vse, kar vsebuje celulozo.
TRDOGLAVI
To so pri nas najbolj poznana vrsta lesnih hroščkov. So majhni in jih skoraj ne vidimo, zato pa slišimo njihovo značilno trkanje, ki nastane med ženitovanjem, ko s trdo glavo, vedno ob isti uri, udarjajo ob stene rova in tako drugim hroščkom sporočajo, kje so. Njihovo vabilo so si vraževerni ljudje razlagali kot tiktakanje ure, ki nekomu v hiši naznanja bližnjo smrt. Najbolj znani predstavnik vrste je pikčasti trdoglav ali mrtvaška ura (Anobium punctatum). Je rjav hrošč z drobnimi pikicami, velik od dva do pet milimetrov. Njegove ličinke živijo in se hranijo s suhim lesom pohištva, tramov, lesenih opažev, stropov in stavbnega pohištva (podboji ter leseni okvirji oken in vrat). Njihovo navzočnost opazimo po kupčkih lesne moke, ki jo izrinejo iz luknjic. Njihovi okrogli robovi imajo premer od dva do štiri milimetre. Če hroščka zalotimo, se naredi mrtvega.
VELIKI ŠKODLJIVCI
Med velike škodljivce spadajo tudi lesovrti (Bostrychiade), ki živijo v skladiščenem in obdelanem lesu, kjer njihove ličinke lahko naredijo veliko škode. V naših krajih sta najbolj poznana in se največkrat pojavljata kapucinec (Bostrychus capucinus) ter podolžno progasti in tenko dlakavi parketar (Lyctus linearis). Prvi je črn, po trebuhu rdeč in ima opekasto rdeče krilne pokrovke, velik je 15 milimetrov. Najraje ima vlažen, obdelan hrastov les. Drugi je manjši, saj meri le od štiri do pet milimetrov. Je rjav, s podolžnimi progami, dolg in ploščat. Najraje uničuje dragoceno hrastovo pohištvo. Živi v lesu listavcev, ne brani se tudi nekaterih tropskih vrst lesa. Luknjice, ki jih izdolbe v les, so manjše in imajo premer od enega do dva milimetra. Tako kot večina lesnih črvov ima parketar rad toplo in vlažno okolje, privlači ga tudi svetloba. Obdelan hrastov les uničujejo tudi hrastovrti (Lymexylonidae), ki so nekoč, ko so na morju še prevladovale lesene barkače, povzročali ladjarjem znatno gmotno škodo.
STALNI SPREMLJEVALCI
Hišni kozliči (Hylotrupes bajulus) so, kot pove že ime, stalni spremljevalci človeških bivališč. Dolgi so 20 milimetrov, črno in belo dlakavi z dvema svetlima prečnima progama na krilnih pokrovkah. Ponašajo se s kratkimi in tankimi tipalkami. Letajo junija in julija. Najraje imajo smolast les iglavcev, vlago in temperature od 10 do 28 stopinj Celzija. Pogosto se naselijo v ostrešja, od koder pa jih prežene huda vročina. Ličinke nažirajo tramove, stebre in lesene preklade. Luknjice, ki jih izdolbejo v les, so ovalne oblike, nepravilnih robov, premera od štiri do sedem milimetrov.
