Žarišča so še vedno tako zelo močna kot ob odkritju, a se je menda zgodila božja previdnost, da lahko v ta žarišča zdaj vstopijo zgolj tista bitja, ki žarčenje svete energije zares potrebujejo.
Kaj se torej dogaja v Medžugorju in kaj ta kraj v resnici je, smo povprašali poznavalca in rednega obiskovalca energijskih žarišč, medija Uroša.
Kaj vam kot mediju pomeni Medžugorje?
Ta prvinska preprosta vasica, predvsem v starem delu mesta, kjer so vsa ta žarišča, je zame moj spokoj Duše. Je pribežališče iz vsakdanjega vrveža in kraj, kjer se resnično počutim doma. Kraj, kjer se ljudem ne zdi čudno, kadar jim dobrohotno predam sporočila svete Matere, Marije; kjer so vsa ta pričevanja, ki nimajo prav nič opraviti z vero kot institucijo, ovekovečena in podprta s strani Njih, ki so me že ob rojstvu izbrali, da sem njihov kanal.
Kaj pa tam od energij lahko dobi ateist brez izrazitih čutnih zaznav?
Tam preprosto ni zaznati razlik med tem, kdo je ateist, kdo je v globoki veri, in tem, kdo je tam kar tako. Vsi smo tam eno, združeni v ljubezni Najvišjega, ki se jo da resnično občutiti in se gotovo dotakne vsakogar. Tudi tistega najbolj zagrizenega ateista. To mestece je namreč prežeto z energijami svetlobe, ljubezni, topline Matere in preprosto modrostjo Najvišjega, ki se te dotakne. Ne na fizični ravni, ampak dobesedno zasidra v globine Duše. Najbolj zanimivo je, da za vse to ni potrebnih besed. Vendar tudi tisti, ki ne vedo točno, po kaj so prišli, ki so morda brez ciljev ali celo, kar sem doživel nazadnje, brez volje do življenja, najdejo svoj smisel najvišje ljubezni in topline.
Je smiselno tja oditi s prošnjo, željo … ali nam obisk lahko koristi kar sam po sebi?
Odkrito. Zmotno je mišljenje, da moraš iti na tak kraj s polno vrečo vprašanj in želja, kajti potem gotovo ne prejmeš oziroma nisi pripravljen prejeti tiste miline, ki ti je energije iz trenutka v trenutek poklanjajo. Ekscelenca Matere Marije je prisotna povsod, saj se povsod lahko najdeš z njo. Ni potrebe, da greš za to v cerkev. Tisti, ki to počnejo zgolj zaradi tega, se gotovo v globini svoje Duše počutijo prazni in zelo ranjeni. Mati Marija je lepo rekla: »Tam, kamor tvoja pot seže, kjer niso razpredene mreže ljubosumja, tam te vedno čaka moj blagoslov v žarku sonca, ki naj ti v srce seže.«
Je treba izgovarjati določene molitve in se udeležiti verskega obreda, da so priprošnje uslišane?
Vodniki so dejali, da je molitev vse, kar počnemo v življenju, in da je vsaka molitev uslišana, če prihaja iz globine srca. V starih časih so verski veljaki molitve zapisovali v rimah in jih kovali v prikupne verze, zaradi česar nosijo vse te molitve neko noto odvisnosti in strahu, da če boš molil kakorkoli drugače, te Nebo ne bo uslišalo. Tak je na žalost vidik cerkve kot institucije, vendar je tista prava, pristna molitev, ki izhaja iz srca in je spredena iz tvojih besed, toliko močnejša, ker prihaja iz tvojega nezavednega v zavedno stanje. Tako se potem tudi sam kot energija odpreš in posledično dovoljuješ, da ti Angeli, v nebo vzeti Mojstri in druga bitja luči lahko resnično pomagajo odstraniti vse tiste neprilike, ki jih v svojem življenju ne potrebuješ več. V Svetem pismu piše, da je Bog dal človeku svobodno voljo. Torej si lahko tudi sami izberemo način komunikacije z Njim.
Papež je lani odločno dejal, da se v Medžugorju ni prikazala Jezusova mati. Kaj vi menite?
Nekako nimam pravice soditi o tem, kaj je dejal sveti Oče. Lahko pa z gotovostjo zatrdim, da je Medžugorje eden od svetih domov Matere. Drži pa, da so določena mesta postavljena zgolj marketinško in da se tam ni prikazala. Tam Njena prisotnost gotovo ni izražena v takšni obliki. So pa določeni kotički tega svetega mesta, kjer preprosto veš, da je tam, še posebej ob jutrih in vsak trenutek dneva, ko te želi navdahniti s svojo besedo in ti pokloniti blagoslov večne ljubezni. Tega se ne da razložiti. Vendar tisti, ki jo vidimo in občutimo v vsej Njeni veličini, preprosto vemo, da tam je, in ne potrebujemo fizičnih dokazil, saj občutki na telesih, verjamem, da vsakega romarja, ki pride tja s takšno ali drugačno namero, preprosto pričajo, da tam domuje Ona.
