Ta teden, ko je kraljevala ljubezen, je bilo poleg radostnih tudi ogromno žalostnih ljudi, ki so srečo drugih lahko le opazovali.
Večina od nas si globoko v sebi pač želi ljubeče in intimne bližine svoje sorodne duše, želimo biti ljubljeni in ljubiti brez računice in predsodkov, a realno se branimo tega, da bi se prepustili ljubečim čustvom in se zaljubili.
Zakaj se torej bojimo zaljubiti in se predati temu čudovitemu čustvu? Odgovore smo poiskali pri strokovnjakinji za odnose Meliti Kuhar.
»Prepričani smo, da nas naši obrambni mehanizmi 'ubogajo', in če sami ne želimo tega, da se zaljubimo, potem se ne bomo, obenem smo prepričani, da nas bo to rešilo pred tem, da bi bili kasneje prizadeti. V resnici pa sami sebi lažemo in se goljufamo, kajti v resnici si želimo bližine in sprejetosti,« nas za začetek poduči Melita Kuhar in nazorno razloži, kaj povzroča naše strahove pred čustveno predajo.
Pa pojdimo lepo po vrsti.
1. Prava ljubezen nas naredi ranljive
Novo ljubezensko razmerje je pač neznani teritorij, večina nas pa ima prirojen strah pred neznanim. Če si dovolimo, da se zaljubimo, pomeni, da smo resnično tvegali. Drugi osebi začnemo zaupati, dovolimo ji, da ima vpliv na nas, kar pa nas seveda naredi odprte in ranljive. Nekako v sebi mislimo, da bolj ko nam je mar za partnerja, bolj smo lahko prizadeti.
2. Nova ljubezen vzbudi preteklo bolečino in prizadetost
Ko vstopimo v novo razmerje, se v resnici sploh ne zavedamo, kako nas determinirajo naše pretekle izkušnje. Način, kako smo bili prizadeti v preteklosti, od otroštva dalje, ima močan vpliv na to, kako dojemamo ljudi, ki jih spustimo bližje k sebi. Nehote se lahko zablokiramo in ne zaupamo, bežimo od možnosti ljubezenske bližine, ker nas ohromi strah v smislu, da bomo spet podoživeli prejšnje težke in boleče izkušnje ali ignoranco osebe, ki nam sicer veliko pomeni. Tako se zapremo pred morebitno možnostjo ljubezni in bližine.
3. Ljubezen izziva nove občutke
Mnogi se borijo z občutkom, da jih nihče ne mara. Ne vedo, kako opredeliti lastno vrednost. V sebi slišijo tanek glasek, ki jim dopoveduje, da so nesprejemljivi in si ne zaslužijo, da bi jih kdo imel rad. Takšen notranji monolog je rezultat bolečega in težkega otroštva ter kritičnih opazk v času odraščanja, obenem pa z okoliščinami in našimi odločitvami nezavedno potrjujemo to notranjo slabo samopodobo in nizko lastno vrednost.
4. Z veliko srečo pride prava bolečina
To prepričanje izhaja iz tega, da ko smo deležni velike sreče in izpolnitve, bo slej kot prej prišel račun za to v obliki močne žalosti, bolečine in prizadetosti. Zbežimo iz situacij, ki bi nam omogočile srečo in zadovoljstvo, ker nam bodo sčasoma povzročale tudi bolečino.
5. Ljubezen je pogosto neenaka
Nekatere ljudi je strah, da če bi se s kom preveč zbližali, bi to tej osebi sčasoma povzročilo bolečino, saj osebe mogoče ne bi imeli tako močno radi, kot ima ona nas. A pri tem je dobro vedeti, da ljubezen pogosto ni enaka na obeh straneh. Enkrat imamo radi bolj, drugič manj, to se lahko spreminja tudi iz ure v uro. Na ljubljeno osebo smo kdaj tudi jezni, nas nervira, čustva v določeni situaciji nihajo, kar pa ne pomeni, da se to postopoma ne umiri v ljubeči pripadnosti in zaupanju. Bodite odprti v svojih čustvih in iskreni do njih.
