Tako kot so nekateri Jezusa videli na kosu kruha, so drugi v uhlju dvoletnega Chiefa prepoznali prvega moža ZDA. So vsi zblazneli? Pravzaprav ne, obstaja popolnoma »dober« razlog, da ljudje v različnih predmetih zaznavamo obraze, naši možgani to namreč počnejo povsem podzavestno. Ta psihološki pojav se imenuje pareidolija, gre pa za nagnjenost k iskanju prepoznavnih podob, zvokov ali vzorcev v sicer povsem nesmiselnih podobah. Kot je dejal Carl Sagan, je pareidolija bržkone le tehnika preživetja, ki jo je v naše možgane »vcepila« evolucija, da bi zlasti v slabo osvetljenem prostoru hitreje prepoznali bližajočo se nevarnost, kar je za posameznika seveda pomenilo prednost.
Ker so možgani občasno seveda preveč dojemljivi za morebitne vzorce iz okolja, v nesmislu pogosto najdemo smisel. Primerov bolj ali manj velikih zmot ali zablod je veliko, od britanske hiše, ki je podobna Hitlerju, obraza moškega na Luni, do nenavadnih predmetov na površju Marsa, vključno z orjaškimi žlicami, kipi Nezemljank in vesoljskimi podganami. Chief ima le težavo z ušesom in želimo mu veliko zdravja.
