Ali to pomeni, da nenadoma ne smemo več jesti sadja in mlečnih izdelkov? Smo alergični? Imamo intoleranco? Ali morda kaj tretjega? Kakšna je sploh razlika med temi pojmi in kakšne prehranske omejitve narekujejo?
Odločilna razlika
Trebušni krči, napihnjenost, rdeče lise po koži, vročinski oblivi in tudi glavobol so tegobe, ki pestijo vedno več ljudi. Običajno nam sprva ni jasno, od kod so se vzele, potem pa hitro posumimo na hrano. Razlog zanje je resnično lahko preobčutljivost za določeno živilo ali kot pravimo temu strokovno intoleranca: zaradi pomanjkanja encimov se nekatere snovi iz hrane, na primer laktoza, fruktoza, gluten, histamin ali glutamat, ne predelajo popolnoma. Vendar pa tudi zelo enolična prehrana, dodane arome in konzervansi v predelanih živilih, stres in pomanjkanje miru naš sistem dobrega počutja vržejo iz tira. Na srečo pa intoleranca ni nujno vseživljenjska. S pravilno prehrano in zdravim načinom življenja lahko zelo omilimo njene simptome ali jih celo odpravimo. Da bomo pri tem čim bolj uspešni, pa moramo v prvi vrsti razlikovati med alergijo in intoleranco.
Alergija
Pri alergiji gre za preobčutljivost telesa za točno določeno živilo, kar vodi v imunsko reakcijo in pojav simptomov, kot so bolečina v želodcu, bruhanje, driska, srbenje kože, otekanje, kihanje, kašelj, izcedek iz nosa. Reakcija se zgodi takoj oziroma v nekaj minutah po zaužitju alergena, jo hitro prepoznamo in je celo smrtno nevarna. Le redki posamezniki trpijo za pravo alergijo, ki se običajno pojavi že v otroških letih. S precejšnjo natančnostjo pa jo diagnosticiramo s pomočjo protiteles v krvi.
Ključen je zdrav življenjski slog!
Zelo pomembno je, da si vzamete čas za obroke. Sedite za mizo in ob hranjenju ne počnite drugih stvari. Mobilni telefon mora stran! Naše telo je izjemno občutljivo za stres. Ne samo hrana, tudi nekateri življenjski vzorci mu ne ustrezajo in se nanje odzove tako, da prebava neha delovati. Intoleranca za živila je zato tudi alarm telesa, da je treba narediti spremembe v načinu življenja.
Jajca, ribe, sezam
Do alergije pride, kadar telo pomotoma tvori protitelesa (IeG), da se borijo proti določeni hrani. Ko naslednjič jemo to hrano (ali pridemo samo v stik z nečim, kar jo vsebuje), to spodbudi imunski odziv, sproščati se začnejo histamin in druge snovi v telesu. Simptomi so različni, odvisno tudi od tega, kje se kemične spojine sproščajo. Zelo redko pa preplavijo celotno telo in takrat se zgodi sistemska reakcija, imenovana anafilaktični šok.
Alergični smo lahko na katerokoli živilo. Običajno pa so najpogostejši alergeni arašidi, jajca, mleko, pšenica, ribe in morski sadeži, soja in sezam. Nekateri trpijo tudi za alergijo na gorčico, sadje, zelenjavo in celo alkohol.
Kaj je anafilaktični šok?
Je smrtno nevarna alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom. Pojavi se odpoved funkcije obtočil: zaradi sprostitve gladkega mišičja v stenah žil nastopi močan padec krvnega tlaka, posledica tega je, da organi niso več zadostno prekrvljeni, zato se anafilaktični šok pogosto konča s smrtjo.
Pri prvih znakih anafilaktičnega šoka (znojenje, slabost, modrikavost ...), če je le možno, prekinemo stik bolnika z virom alergena. Bolnika namestimo v ustrezen položaj, tako da leži vznak z dvignjenimi nogami. Če je nezavesten, ga položimo na bok, in če ne občutimo utripa, ga začnemo oživljati.
Kadar nastopi anafilaktični šok brez zdravnikove prisotnosti (pri piku žuželke, zaužitju sestavine hrane ...), lahko bolnik prejme injekcijo z adrenalinom, ki blaži akutne simptome. Medikamentno zdravljenje pa poleg adrenalina zajema še glukokortikoide in antihistaminike.
Kaj je intoleranca?
Pri intoleranci ima organizem premalo encimov, da bi razgradil določeno sestavino živil (mlečni sladkor, sadni sladkor, gluten …). Znaki, ki kažejo na intoleranco, so napihnjenost, zaprtje, driska, pa tudi izpuščaji in vročinski oblivi. V primerjavi z alergijo se simptomi intolerance pokažejo kasneje, včasih več ur po zaužitju živila, vztrajajo pa lahko več ur ali se celo zavlečejo v naslednji dan. Ne ogrožajo življenja, lahko pa nam zelo zagrenijo vsakdan. Eden od primerov intolerance je denimo celiakija, prirojena intoleranca na gluten, ki vodi v kronična vnetja in poškodbe črevesne sluznice, prizadeti pa se morajo za vse življenje odreči glutenu.
Preobčutljivost za laktozo
Poleg intolerance za gluten je pogosta tudi intoleranca za laktozo. Slednjo mnogi mešajo z alergijo na mleko, vendar ne gre za alergijo, temveč za nesposobnost telesa prebaviti laktozo (mlečni sladkor) zaradi premalo encima laktaze. Simptomi intolerance za laktozo so driska, napihnjenost, vetrovi, kolike, bolečine v želodcu in jih omilimo tako, da se držimo diete.
Intoleranco ugotavljamo z različnimi testi, nikar pa se tega »ugibanja« ne lotevajte sami: čisto vsak trebušni krč namreč še ne pomeni intolerance, večinoma so krči znak infekcije ali slabih prehranskih navad. Če se težave pojavljajo vsak dan, in to vsaj dva do štiri tedne zapored, pa je smiselno opraviti teste.
Kako ukrepati pri intoleranci?
Intoleranca se običajno ne pojavi v otroštvu, temveč kasneje v življenju. Pride iznenada in tako lahko tudi odide. Odvisno od primanjkljaja encimov lahko naše telo še vedno presnovi manjšo količino živila, dostikrat pa ne. V tem primeru je edini način za izboljšanje počutja, da se povsem odpovemo temu živilu oziroma kupimo njegove nadomestke.
