Koristnost limon je v veliki meri odvisna od tega, kakšne izberemo. Bolj kot cena in velikost, ki pri sočnosti ne igra velike vloge (večja limona ni nujno bolj sočna), naj vas zato ob nakupu zanimata barva in način pridelave. Največ blagodejnih učinkovin je v svežih limonah, te pa prepoznamo po svetleči rumeni lupini. Morebitne zelene lise na sadežu so znak, da limona še ni dozorela. V tem primeru limono za kakšen dan postavimo na okensko polico, kamor posije dovolj sonca, pa bo kmalu zrela in polna vitaminov. Vsekakor je bolje, da kupite še nekoliko zelenkasto limono kot pa takšno, ki je že na trgovski polici rjavkasta in nagrbančena, saj to pomeni, da je prezrela in manj sočna. Ekološko pridelanih limon ni ravno v izobilju, a so najboljša izbira, saj se bomo le tako izognili pesticidom. Gotovo ste že slišali, da nasade limonovcev za zaščito pred škodljivci izdatno škropijo ter da sadeže pred transportom in skladiščenjem še dodatno kemično obdelajo. Lupine takšne limone zato nikar ne uporabljajte v pecivih ali pripravi jedi. Lupine ekološko pridelanih limon pa so v prehrani nadvse dobrodošle, tako kot celoten sadež, ki so ga cenili že v starem Egiptu.
Sadež za bogove
Limone so bile dobro poznane že v starem Egiptu. Zanje niso bile le hrana, ampak tudi žrtveni dar, ki so ga skupaj s figami in datlji polagali ob grobove v sarkofagih. Očitno so bili prepričani, da so limone tako uporaben in okusen sadež, da bodo nad njimi navdušeni celo bogovi. Že takrat so poznali njihov spodbudni učinek na potenco, z njimi so si lajšali bolečine in zbijali povišano telesno temperaturo. V času Aleksandra Velikega so limone poimenovali perzijska jabolka, saj jih je veliki vodja v Grčijo pripeljal iz Perzije. Z limoninim sokom so konzervirali živila, ga uporabljali za razkuževanje in čistilno sredstvo. Nad limonami so se navdušili tudi Rimljani, ki so odkrili, da se lahko z njimi zaščitijo pred molji, šele nato pa so spoznali njihov učinek na zdravje. Tega vsaj delno potrjujejo tudi sodobne znanstvene raziskave.
Iztisnite kar največ soka
Največ soka boste dobili iz sadeža, če boste limono pred stiskanjem povaljali med rokami ali po deski. S tem boste dosegli, da bodo sadni mešički znotraj sadeža popokali, rezultat pa bo več soka. Več soka poleg tega dajo limone, ki jih hranimo na sobni temperaturi.
Koristne učinkovine
Nekoč so se o hrani učili izkustveno, danes pa nutricionisti vsako živilo natančno analizirajo. Tako za vsak sadež precej natančno vemo, koliko česa vsebuje.
Kaj se poleg vode skriva v 100 g limone?
3,2 g ogljikovih hidratov
1,2 g balastnih snovi
1 g beljakovin
0,3 g maščob
150 mg kalija, 55 mg vitamina C, 8 mg magnezija, 16 mg fosforja, 26 mg kalcija, 2 mg natrija, 0,6 mg železa, 0,19 mg pantotenske kisline , 0,1 mg niacina
Vse te snovi torej zaužijemo, če pijemo limonin sok, še večji izkoristek pa bi dobili, če bi olupljeno limono kar pojedli. Vitamin C je namreč v soku topljiv 90-odstotno, kalcija pa se vanj izloči le dve tretjini. Preostanek ostane v tistem, kar navadno zavržemo. Uživanje mesa limon sicer ni v naši navadi, vendar so znanstveniki že pred leti ugotovili, da se naše brbončice na kisel okus kaj hitro privadijo. Potrebnih naj bi bilo le nekaj dni rednega uživanja, da kislost ne bi bila več moteča. Kar pa ne pomeni, da se morate odpovedati pitju limoninega soka ali limonade. Tudi v tej obliki je limona učinkovita in deluje dezinfekcijsko. Da limonin sok razkužuje, so ugotovili znanstveniki na Inštitutu za farmacijo in biokemijo Univerze v Buenos Airesu, saj naj bi bil po njihovih dognanjih sposoben uničiti celo povzročitelja kolere (bakterijo Vibrio cholerae) v pitni vodi. Tudi med epidemijo kolere leta 1994 so na ministrstvu za zdravstvo Gvineje Bissau izdali ljudem priporočilo, naj pijačam in hrani primešajo limonin sok in limone dodajajo med pripravljanjem jedi.
Ena limona na dan ...
Nobenega zadržka ni, da limon ne bi uživali vsak dan. Edino tistim, ki imajo težave z želodcem oziroma želodčno kislino in jim uživanje limon na tešče ne ustreza, priporočajo, da limone raje jedo v popoldanskem času. Z dvema limonama in pol boste zadostili dnevni potrebi po vitaminu C, ki ga telo samo ne more proizvesti. Ker pa vitamin C zaužijete še z drugim sadjem in zelenjavo, v osnovi velja priporočilo ena limona na dan. Z zadostno količino vitamina C boste poleg večje odpornosti poskrbeli še za odpravo pogoste utrujenosti, sploh če je razlog zanjo pomanjkanje tega esencialnega vitamina.
Nutricionistka Tanja Bača omenja še precej drugih koristi uživanja limon: »Uživanje limon pomaga rakavim bolnikom upočasniti napredovanje bolezni, saj vsebuje številne protirakave spojine. Limona pomaga pri zgagi (razen v primeru obolenja z gastroezofagealnim refluksom), migrenah, slabosti, slabokrvnosti in tudi pri zaprtju. Ravno tako pomaga zmanjšati pojavnost ledvičnih kamnov, ker dvigne pH urina. V takem okolju se bodo ledvični kamni težje tvorili. Če stisnemo limono v zeleni čaj, bomo potencirali njegove antioksidativne sposobnosti. Po zaslugi visoke vsebnosti vitamina C pa limona med drugim krepi srčno-žilni sistem.« Strokovnjakinja še dodaja, da posebne vlaknine v limoni (in v citrusih nasploh) znižujejo skupni holesterol. Znanstveniki z Univerze v Edinburgu jih toplo priporočajo tudi športnikom, saj so ugotovili, da so mišične poškodbe manj pogoste, če je organizem športnika dobro preskrbljen z vitaminom C. Športnikom svetujejo, da pol ure pred treningom zaužijejo eno limono ter s tem povečajo svojo zmogljivost ter obvarujejo mišice pred bolečinami po vadbi. Ne glede na to, ali ste športniki ali ne, pa je limone nedvomno koristno uživati. Izkoristite tisto, kar vam ponujajo, in omogočite telesu, da bo bolje delovalo.
