Oktobrska revolucija se je leta 1917 začela v tedanjem Petrogradu, današnjem Sankt Peterburgu. Boljševikom, ki so stavili na oblast delavcev in kmetov, je pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina uspelo zrušili začasno rusko vlado pod vodstvom Aleksandra Kerenskega. Ta je imela sedež v Zimskem dvorcu, zimski rezidenci ruskih carjev.
Začetek revolucije so zvečer 25. oktobra (7. novembra) 1917 naznanili streli iz vojaške ladje Aurora, boljševiki pa so nato skupaj z oboroženimi delavci skorajda brez nasprotovanja začeli prevzemati nadzor nad mestom. Lev Trocki, ki je bil vodja petrograjskega sovjeta in je vodil lastne paravojaške enote, je ruskim državljanom kmalu oznanil, da je začasna vlada odstavljena in da so oblast prevzeli boljševiki. Že naslednji dan, 8. novembra, je bil Lenin izvoljen za predsednika vlade.
Boljševiški prevzem oblasti je v Rusiji sprožil državljansko vojno, ki je trajala do leta 1922. Po različnih ocenah naj bi umrlo od pet do devet milijonov ljudi.
Nemiri so se v Petrogradu sicer začeli že februarja 2017, ko so se množice, nezadovoljne zaradi pomanjkanja hrane, zgrnile na ulice. Protesti so se kmalu razvili v množično stavko, prav tako je na stran protestnikov prestopila vojska.
Pred odstopom carja Nikolaja II., ki so ga boljševiki v Jekaterinburgu julija 1918 skupaj z družino umorili, so bile razmere v Rusiji izredno slabe. Prebivalstvo je pestilo hudo pomanjkanje, prav tako je Rusija med prvo svetovno vojno nizala vojaške poraze. Tako državna uprava kot vojska sta bili neučinkoviti. Car, ki je bil prepričan, da je božji izbranec, je vztrajno zavračal pozive k reformam.
2. marca 1917 je bil Nikolaj II. prisiljen odstopiti. V Rusiji se je s tem končala 300-letna vladavina Romanovih. Država je postala republika in oblast je prevzela začasna vlada pod vodstvom socialista Kerenskega. Mesec kasneje, 3. aprila 2017, se je iz Švice v Rusijo vrnil Lenin. Takoj ob prihodu je imel govor, v katerem je napadel začasno vlado in se zavzel za proletarsko revolucijo. Boljševiki so se tudi zavzemali za takojšen izstop Rusije iz vojne ter sklenitev miru z Nemci.
V Rusiji posebnih uradnih slovesnosti ob stoti obletnici oktobrske revolucije ne bo. Kot je za STA pojasnil Aleksandr M. Semenov iz visoke šole za ekonomijo univerze Sankt Peterburg, je razlog v dejstvu, da je trenutna ruska vlada zelo konservativna in se je javno opredelila proti revolucijam. Ob tem po besedah Semenova ne gre zanemariti dejstva, da je za sedanjo Rusijo značilna velika socialna neenakost.
V Rusiji so vse do leta 2005 obletnico oktobrske revolucije obeležili z državnim praznikom, a so ga nato odpravili. Ruski komunisti so ob letošnji stoti obletnici v Sankt Peterburg povabili komunistične in delavske stranke z vsega sveta. V Sloveniji pa je stoto obletnico oktobrske revolucije zaznamovalo nekaj znanstvenih konferenc in razstav.
