Proso je rastlina z drobnimi okroglimi zrni, izvira z Daljnega vzhoda, spada med najstarejše kulturne rastline in je polno presežnikov. Ne vsebuje glutena in je zelo lahko prebavljivo. Je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo in je pravi balzam za črevesno floro. Med redkimi rastlinami premore silicijevo kislino v topni obliki in tako koristi zobni sklenini, nohtom in lasem. Pospešuje odvajanje vode in potenje ter je naravni antibiotik. Nanj prisegajo vegetarijanci in vegani, primerno pa je za kuhanje in peko.
Sledi prosenega zrnja so našli celo v malhi znamenitega Ötzija, mumije človeka iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Že starorimski pisec Plinij je proso označil za žito največje kakovosti. Zaradi njegovega izvora pa ga poznamo tudi kot »kitajsko žito«. Po hranilni vrednosti se lahko primerja z rižem. Skuhamo ga v 15 minutah.
Velik simbolni in prehranski pomen ima proso tudi v zgodovini Slovencev. Veljal je za prispodobo vztrajnosti in simbol plodnosti, zato so svatje včasih mladoporočenca namesto z rižem posipali s prosom. V naših krajih je najbolj znana njegova oluščena različica sladkastega okusa, ki ji pravimo prosena kaša.
Prosena kaša je bila najbolj čislana obredna jed, ki se je na mizi obvezno znašla ob svatbah, krstu, birmi in sedmini. Pripravljali so jo v juhi, na mleku, jo pekli, ji dodajali krompir, bob in fižol, kislo zelje in repo, gobe in sadje. Prosena kaša se rada razkuha ali postane sluzasta, kar preprečimo tako, da seme dobro speremo z vročo vodo. Okus prosene kaše lahko izboljšamo s cimetom, naribanim jabolkom, banano, rozinami, limoninim sokom in marmelado.
Če kašo meljemo, dobimo proseno moko. Iz moke so včasih pekli nevzhajan kruh prosenjak. Moko lahko dodajamo testu za kruh, vendar je drobljiv, če ne bomo proseni dodali še kakšne druge moke. Z moko tudi gostimo jedi.
Prehranska vrednost prosa (45 g suhe teže):
170 kcal
4,96 g B
32,78 g OH
3,8 g vlaknin
Dober vir mangana, magnezija, fosforja, bakra, vitaminov B1 in B3
BREZ GLUTENA, BREZ LAKTOZE, VEGI, MANJ KALORIJ
Porcija vsebuje
346 kcal
11 g B
13 g M
45 g OH
3,7 g vlaknin
Proso kot rižota
Sestavine za 2 porciji:
10 g suhih gob (mavrahov)
1 žlička začimbne mešanice
3 šalotke
½ šopka peteršilja
1 žlica olivnega olja
125 g prosa
20 g nastrganega parmezana
sol, poper
Priprava:
1. Gobe namočimo v pol litra mlačne vode za pol ure. Precedimo in vodo prestrežemo ter jo zavremo, dodamo začimbno mešanico. Gobe na drobno zrežemo.
2. Šalotke olupimo in sesekljamo. Prav tako sesekljamo peteršilj.
3. Šalotko popražimo na olju, po treh minutah dodamo proso in gobe ter zalijemo s polovico vode, v kateri so se namakale gobe.
4. Kuhljamo 25 minut, medtem zalivamo z vodo in mešamo.
5. Ko je proso kuhano, a še čvrsto na ugriz, vmešamo parmezan. Solimo in popramo. Preden jed postrežemo, jo potresemo s peteršiljem.
BREZ GLUTENA, VEGI
Porcija vsebuje
337 kcal
5,7 g B
14 g M
47 g OH
2,7 g vlaknin
Prosena zloženka z jagodami
Sestavine za 4 osebe:
150 g prosa
1 ščepec soli
4 žlice medu
250 ml sladke smetane
250 g jagod
Priprava:
1. Proso splaknemo z vročo vodo. Zavremo 400 ml vode s ščepcem soli. Dodamo proso in kuhamo 25 minut. Po potrebi prilijemo še vode.
2. Odstavimo in počakamo, da se proso ohladi. Vmešamo dve žlici medu. Smetano stepemo s preostalim medom.
3. Jagode očistimo in na drobno zrežemo. V kozarec naložimo plast prosa, potem jagod, nazadnje smetane in vse še enkrat ponovimo.
