Da, šipek. Zori že v septembru, naslednja meseca, oktober in november, pa sta idealna za nabiranje plodov. Prva slana šipek omehča in nam olajša nabiranje. Ta trnati, na videz skromni grm daje rdeče plodove z izjemno močjo. In ker se začenja jesenski čas, bodite pozorni na ta pahljačasto razvejen grmiček in njegove učinkovine, ki jih ponuja narava.
Ker šipek ne rase samo v vasi Šipek sredi Bele krajine, ampak skoraj po vsej Sloveniji, je zelo uporabljena in znana zdravilna rastlina. Zapisano je, da so ga že v starem Rimu uporabljali pri pasji steklini. Slavni Sebastian Kneipp je zapisal, da so ga uporabljali kot vir vitamina še po sili vojnih razmer, ko je bilo splošno pomanjkanje kakovostne hrane. Z lahkoto bi lahko rekli, da bi šipek moral biti v slehernem gospodinjstvu.
Kaj natančno vsebuje
Zdravilne snovi in učinkovine: vitamini C, P, B1, B2, F in K, karoteni (provitamin A), organske kisline, čreslovine, pektini, več vrst sladkorjev in veliko mineralnih soli. V semenih je precej vitamina E in vanilina, zaradi katerega imajo rahel, prijeten vonj. Šipek, ki raste na vlažnih, hladnejših območjih, vsebuje več vitamina C, medtem ko ima šipek v suhih, toplih krajih več sladkorja.
Zdravilnost: šipek je najbogatejši naravni vir vitamina C, ki je v mesnatem ovoju ploda. Ugotovili so, da se tudi v posušenih in na različne načine predelanih plodovih ohrani velik del tega sicer zelo neobstojnega vitamina. Največ vitamina je v zrelih plodovih, ki se še niso zmehčali in še niso izgubili živo rdeče barve. Prav tako so ugotovili, da se v najskrbneje shranjenih plodovih po enem letu ohrani le še četrtina prvotne vrednosti vitamina C. Zato vsako leto poskrbimo za sveže zaloge šipka.
Pomaga pri marsičem
Zaradi vitamina C uporabljamo šipek pri spomladanski utrujenosti, mlahavosti, bledici, krvavitvah dlesni. Šipkovi izdelki povečujejo odpornost organizma, zato jih uporabljamo pri bolezni z vročico, gripi in prehladih. Zelo koristijo slabokrvnim nosečnicam, doječim materam, katerim se zviša količina vitamina C v mleku. Biološki vitamin C pa je izredno pomemben za zdravje in razvoj dojenčka.
Iz lastne izkušnje je njegovo uporabo Kneipp opisal takole: »Poznam starega moža, ki je krepko obtežen z leti. V mladih letih je veliko trpel zaradi ledvičnega peska in kamnov. Svetovali so mu ta čaj in nanj se je tako navadil, da ga vedno spije pred spanjem. Veliko raje kot kozarček najboljšega vina.«
Boleči sklepi so najpogosteje posledica obrabe sklepnega tkiva. Strokovno se obrabi sklepov reče osteoartroza. Po petdesetem letu ima to bolezen že približno polovica populacije, z leti pa ta delež strmo narašča. Šipek, ki ga poznamo predvsem kot rastlino za lajšanje prehlada, se je izkazal kot izjemno blagodejen za sklepe. Klinične študije namreč potrjujejo, da ima šipek poleg že dalj časa znanih pozitivnih lastnosti delovanja na imunski sistem tudi zmožnost lajšanja bolečin v sklepih in pozitivni vpliv na njihovo gibljivost. Danski znanstveniki s kolegi iz Nemčije in ZDA so preučili skandinavski šipek in ugotovili, da šipek (posušen celoten plod) deluje protivnetno in vpliva na obnovo sklepa. Protivnetno delovanje je posledica zadrževanja migracije levkocitov na mesto vnetja in tako šipkov prah »tiša« vnetje že v prvi fazi protivnetne kaskade. Deluje tako rekoč v sami srčiki vnetja. Vpliv na obnovo sklepa pa izhaja iz dejstva, da inhibira proteaze, ki razgrajujejo hrustanec, in hkrati vpliva na nastanek proteoglikanov, ki so glavni gradniki hrustanca. Izsledki kliničnih študij s šipkovim prahom so naslednji: šipkov prah pri osemdesetih odstotkih uporabnikov učinkovito lajša bolečine v sklepih, znižuje porabo nesteroidnih analgetikov, je varen in je primeren za vse (tudi za paciente z veliko spremljajočimi boleznimi).
Nabiranje in priprava
Plodove najlaže pobiramo po tem, ko jih je že omehčala slana. Sušimo jih v senci na prepihu, če jih sušimo v pečici, temperatura ne sme preseči 36 stopinj Celzija. Posušene plodove potem zmeljemo v kavnem mlinčku. Hitreje pa se sušijo, če sveže plodove razrežemo na četrtine.
Šipkov čaj lahko pripravimo na različne načine. Dve žlički zdrobljenega šipka prelijemo z mrzlo vodo, zavremo in kuhamo na šibkem ognju deset minut. Precedimo, čez dan lahko popijemo nekaj skodelic. Še boljši je čaj, če šipek v mrzli vodi namakamo dvanajst ur, šele nato ga prevremo (lahko dodamo še ekološko limonovo lupino), precedimo in ohladimo. Čaj lahko osladimo in mu dodamo limonov sok. Lahko pa mu dodamo samo rum, vino ali mleko. Še dva nasveta za koristni čajni mešanici. V posodo za shranjevanje čajev, na katero boste napisali »ob prehladih«, namešajte enako količino šipka, lipovega cvetja, bezga in kamilic. Ko boste kuhali čaj, dve žlički zelišč poparite, pustite stati deset minut, precedite in popijte od tri do štiri skodelice čaja na dan. V drugo posodo, na katero boste prilepili nalepko »proti gripi«, pa namešajte tri enote šipka ter po dve timijana, žajblja in sladkega janeža. Za čaj nato vzemite dve žlički čajne mešanice in poparite s četrt litra vroče vode. Pustite stati, da se ohladi, precedite in spijte do šest skodelic čaja na dan.
