Pri hiši nikoli niso imeli čebel, čeprav je živel na kmetiji. Je pa že kot fantič hodil pomagat čebelarju Lojzetu Gorencu, tako da mu svet čebel ni bil tuj. Leta 1986 je prav od Lojzeta dobil prvi roj čebel, dve leti kasneje pa je na domačiji postavil lep zidan čebelnjak z 12 panji. Danes jih ima 21, šest rezervnih, in pravi, da bo pri tem tudi ostal. Blizu ima še zastekljen opazovalni panj, ki je primeren tudi za zanimiv prikaz življenja čebel obiskovalcem, zlasti najmlajšim.
Sam prideluje oziroma toči cvetlični, gozdni in kostanjev med. Prepričan je, da med blagodejno vpliva na zdravje in počutje. Njegov čebelnjak na eni strani obdaja gozd, na drugi strani pa so vinogradi (gorica Koglo), a gre za manjše vinogradnike, ki malo škropijo oziroma ne vsi naenkrat. Tako pomora čebel tu še ni bilo.
Tone je prepričan, da je slovenski med dober, kvaliteten, ga pa moti, da je v primerjavi z alkoholom pri nas premalo promoviran, čebelarstvo pa premalo cenjeno v primerjavi z vinogradništvom. »Čeprav alkohol škodi skoraj vsakomur, med pa prav vsakomur pomaga.«