Grah izvira iz Sredozemlja in osrednje Azije, po izvoru naj bi bil celo starejši od fižola. Grahova zrna so našli že v izkopaninah iz kamene dobe, v grobnicah egipčanskih faraonov, v starogrških grobovih; Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom v času cesarja Tiberija, avtor prve antične zbirke receptov, je na primer opisal kar devet postopkov za pripravo graha, kar priča o njegovi pomembnosti v prehrani tistega časa.
V srednjem veku je bil pomembno živilo revnih evropskih kmetov, takrat so, ker je bil tako na voljo vse leto, uporabljali predvsem posušenega, ki pa ga danes najdemo bolj redko. Posušenega pripravljamo kot druge stročnice, torej s predhodnim namakanjem, uporabna je tudi grahova moka. V nekaterih naših trgovinah lahko najdete tudi testenine iz grahove moke.
Znanih je okrog 80 vrst graha, ki se med seboj razlikujejo po obliki zrn, času zorenja in višini rasti. Uživamo predvsem grahova zrna, okusne užitne stroke pa ima predvsem sladkorni grah, pogosta sestavina zlasti v kitajski oziroma azijski kuhinji. V sezoni zorenja se ga je dobro najesti v čim večjih količinah, najbolje seveda sveže nabranega in oluščenega, saj začne po tem, ko ga oberemo, hitro izgubljati svoje koristne lastnosti.
Grah je menda sploh prvo živilo, ki ga je človek začel shranjevati z zamrzovanjem in konzerviranjem. Z zamrzovanjem naj bi grah ohranil večino svojih koristnih lastnosti, čeprav so mnenja o tem deljena (zamrznjena hrana vendarle ni več živa), konzerviranje pa ga zagotovo precej osiromaši. A ker svežega skozi vse leto pri nas preprosto ne moremo gojiti, drugače pač ne gre. Pazimo le, da ga kuhamo v čim manj vode, še bolje v soparniku, in čim krajši čas.
In katere so tiste koristne lastnosti, ki jih že ves čas omenjamo? Grah velja za idealno živilo za športnike, saj je izredno bogat z beljakovinami, pri tem je pomembno, da vsebuje tudi veliko magnezija, ki omogoča, da telo beljakovine sploh lahko izkoristi. Skodelica graha ima manj kot 100 kalorij, vsebuje pa veliko vlaknin, vitamina A, vse vitamine skupine B, ki nižajo raven sladkorja in slabega holesterola; med drugim je tudi dober vir vitamina C ter poleg že omenjenega magnezija tudi cinka, fosforja, kalija, železa, bakra in mangana, vsebuje veliko antioksidantov, omega- 3 maščobe ... Dobra porcija graha organizmu da več kot deset zrezkov, pravijo.
Grah se vsekakor uvršča med najbolj zdravo zelenjavo. Morda se vam je kdaj že zgodilo, da ste si ga zaželeli, ko niste bili najboljše volje. Z razlogom, grah namreč vsebuje tudi veliko serotonina, tako imenovanega hormona sreče, ki hkrati znižuje raven stresa.
Če torej povzamemo dobre lastnosti oziroma učinke graha: pospešuje razstrupljanje telesa; odpravlja utrujenost in izboljšuje razpoloženje; deluje pomlajevalno in poživljajoče; krepi živčevje in nas tudi duševno »prebudi«; pospešuje presnovo; pomaga pri zaprtju; krepi lase in vezivna tkiva; izboljšuje vid; pomaga pri anemiji; uravnava krvni tlak in raven sladkorja v krvi ... Preventivno naj bi učinkoval celo pri osteoporozi, raku želodca, Alzheimerjevi bolezni, artritisu in bronhitisu.
Več kot dovolj razlogov torej, da imamo te ljubke zelene kroglice čim večkrat na našem jedilniku. Ko je svežega graha v izobilju, ga je najbolje pripraviti kar se da preprosto: grah na hitro skuhamo v malo vode ali soparniku, ga zabelimo z maslom, posujemo s peteršiljem in postrežemo.
