To ni bila običajna ledena doba, temveč smrtonosna »super zima«, ki je trajala skoraj 50 milijonov let.
Kjer so nekoč primitivne življenjske oblike uspevale v toplih vodah, je nenadna globalna katastrofa mlad planet spremenila v sneženo kepo s povprečnimi temperaturami okoli - 38 stopinj Celzija. Ledene odeje so prekrivale ekvator, kjer so bile temperature rahlo bolj znosne (- 20 stopinj Celzija), gorske verige so ječale pod ledeniki, ki so jih mleli v prah. Življenjske oblike, ki so preživele, so se zatekle na dno oceanov, kjer je še bilo čutiti toploto planetovega jedra.
Prevlada alg
Vendar pa rezultati novih raziskav kažejo, da je ta morda najbolj brezupna epizoda v zgodovini planeta dejansko zagnala življenje, ki se je razcvetelo v poznejših letih. In da jo je končala ena najhujših tegob okolja danes: kisel dež.
Zaradi taljenja ledu je mrgolelo fosfatov (glavna sestavina sodobnih gnojil) – ti so bili posledica ledeniškega mletja kamnin, potem ko se je led stalil in je voda odtekla v oceane, z njo pa ti minerali. Tako so bili hrana mikroskopskim algam. In ker v oceanih ni primanjkovalo hranil ter posledično tudi alg ne, prve premikajoče živali niso poznale lakote.
Morda najpomembnejši ekološki in evolucijski »prehod« se je tako zgodil s prevlado alg. Iz kje torej izvira življenje? Iz pradavnega zamrzovalnika.
