To ni bila običajna ledena doba, temveč smrtonosna »super zima«, ki je trajala skoraj 50 milijonov let.
Kjer so nekoč primitivne življenjske oblike uspevale v toplih vodah, je nenadna globalna katastrofa mlad planet spremenila v sneženo kepo s povprečnimi temperaturami okoli - 38 stopinj Celzija. Ledene odeje so prekrivale ekvator, kjer so bile temperature rahlo bolj znosne (- 20 stopinj Celzija), gorske verige so ječale pod ledeniki, ki so jih mleli v prah. Življenjske oblike, ki so preživele, so se zatekle na dno oceanov, kjer je še bilo čutiti toploto planetovega jedra.
Prevlada alg
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Vendar pa rezultati novih raziskav kažejo, da je ta morda najbolj brezupna epizoda v zgodovini planeta dejansko zagnala življenje, ki se je razcvetelo v poznejših letih. In da jo je končala ena najhujših tegob okolja danes: kisel dež.
Zaradi taljenja ledu je mrgolelo fosfatov (glavna sestavina sodobnih gnojil) – ti so bili posledica ledeniškega mletja kamnin, potem ko se je led stalil in je voda odtekla v oceane, z njo pa ti minerali. Tako so bili hrana mikroskopskim algam. In ker v oceanih ni primanjkovalo hranil ter posledično tudi alg ne, prve premikajoče živali niso poznale lakote.
Morda najpomembnejši ekološki in evolucijski »prehod« se je tako zgodil s prevlado alg. Iz kje torej izvira življenje? Iz pradavnega zamrzovalnika.
