Prav v času, ko je njun odnos ogrozila bolezen, ji je naproti prišla knjiga, ki v izvirniku nosi naslov Loving someone with a bipolar disorder. »V obdobju potrtosti in nemoči sem knjigo večkrat prebrala in z vsakim branjem sem v njej odkrivala koščke sebe, svojega partnerskega odnosa in svojega življenja.« Rekla si je, če bo samo enemu lahko knjiga pomagala, kot je njej, je vredno, da jo prevede. In jo je.
Kako ugotoviš? Težko
Najprej sva z Majo na hitro poklepetali o tem, kako sploh ugotoviš, da si bipolaren, da je nihanje razpoloženja gor in dol in levo in desno tako naporno zate in za okolico, da potrebuješ strokovno pomoč. Ugotovili sva, da ima bipolarna motnja mnogo obrazov in da je že pot do zdravniške diagnoze lahko zelo naporno početje. V knjigi so natančno opisani primeri različnih tipov bipolarnih motenj, tako da se mogoče kot bralci prepoznate ne samo v enem. Ampak prav to, postavljanje diagnoze, je ena najzahtevnejših poti, pri čemer je treba imeti tudi srečo, da naletite na dobrega diagnostika. Ni malo žensk, ki morda mislijo, da so preutrujene, ranljive, preobčutljive zaradi pomanjkanja železa ali pa je morebiti ščitnica kriva, in potem uživajo napačna zdravila, težave pa ostanejo. Je treba imeti kar nekaj sreče najprej s postavljanjem diagnoze, potem pa še s pripravo pravega koktajla zdravil, ve povedati Maja, ki svojemu dragemu že dobrih sedem let stoji ob strani. Večkrat omeni odlično psihiatrinjo dr. Mojco Zvezdano Dernovšek, ki je Maji in njenemu partnerju znala prisluhniti ne le kot zdravnica, ampak kot človek. Zmeraj je našla odgovore za njune partnerske težave, ki jih je povzročila bipolarna motnja.
Maji je bila v veliko pomoč prav knjiga Ljubiti nekoga z bipolarno motnjo, ki jo je lani prevedla za založbo Chiara. Majin mož je bil takrat v bolnišnici zaradi ponovitve bolezni, ko je prvič listala knjigo, in nikoli ne bo pozabila, kako pomirjujoče občutke je doživljala ob prebiranju. Čeprav je soočanje z resničnostjo ob novih spoznanjih kruto, je odrešilen občutek, da je rešitev, da je pot, da obstajajo zdravila. In to, da se naučiš ločiti bolezen od osebnosti, da če ti nekdo reče kaj čudnega, ponižujočega, veš, da to ni on, ampak da ga nekaj obvladuje. In da se da marsikaj omiliti, če se upoštevajo določena pravila. Tako peklenska vožnja lahko postane zmerna.
Se je pa treba marsičesa na novo naučiti
Ljudje z bipolarno motnjo so praviloma dobričine in bi vsem radi ustregli, največkrat pa za to potem sami plačajo visoko ceno. Zato je ena prvih nalog, ki jih čakajo, prav ta, kako reči ne. Oba, Maja in njen mož, sta se bila primorana tega naučiti, da sta preživela. Tudi s pomočjo knjige sta spoznala, da se ljubita ne glede na vse. V knjigi sta našla številne nove rešitve, ki jima vsak dan pomagajo pri premagovanju vsakdanjih težav. Mimogrede, med nami je veliko »bipolarcev«, ki sicer nimajo zdravniško potrjene diagnoze in tavajo v temi. Avtorica knjige Julie A. Fast, ki je tudi sama bipolarka, je za vse tavajoče več kot 20 let pisala celosten načrt zdravljenja. Ta bo še posebno tistim, ki ljubijo človeka z bipolarno motnjo, pomagal, da bolezen ne bo močnejša od ljubezni. Tudi sama je ob pravih ljudeh, po padcih, ki jih sploh ni več štela, zmogla premagati strahove in se vrniti k svojemu življenju. To izkušnjo, polno upanja, je znala avtorica prenesti v besede, ki vlivajo upanje. In to je veliko.
