Hvalimo
Telefon premore dve uporabni »finti«. Če uporabnik hitro dvakrat obrne zapestje s telefonom v dlani, zažene fotoaparat, z dvakratnim zamahom pa prižge lučko.
Velika slabost telefonov so njihove baterije. Ko so še novi, baterije večinoma pri dokaj redni uporabi zdržijo do večera, kasneje pa vse težje in težje. Dodatne baterije so zato prej ko slej nujen dodatek.
Kako sploh preveriti, kako vzdržljiva je baterija? Najpreprosteje tako, da je zaslon telefona ves čas prižgan, na njem pa nekaj počnemo. Nič posebno zahtevnega, le da dela. Kajpada je to lahko tudi lovljenje pokemonov oziroma je to izredno dober način, saj je poleg zaslona dejavna tudi povezava v internet.
Med štirimi in petimi urami
Grajamo
Z play pričakovano zaostaja v dveh lastnostih. Zaslon sicer ni čisto napačen, vendar bi lahko bil boljši, fotografije, predvsem one posnete v slabi svetlobi in panoramske, pa so povprečne.
Velika večina telefonov s sistemom Android v takšnih primerih »izdihne« po štirih do petih urah. Nekateri še prej, le redki pa se približajo skrajni meji. Vseeno pa je to dovolj, da telefon pri uporabi, ko zaslon ni ves čas prižgan, zdrži en dan. Moto Z play, ki je najcenejši in na papirju tudi najmanj zmogljiv izmed trojice članov družine Moto Z, pa »izdihne« med sedmo in osmo uro. Po enaki logiki to pomeni, da je eden redkih telefonov na trgu z dvodnevnim intervalom med polnjenji. Cilj, ki ga sicer še neuspešno želijo doseči izdelovalci telefonov.
Ni preveč »podhranjen«
Modularnost je izvedena bolje kot pri tekmecih. Telefona ni treba izključiti, ničesar izvleči, samo namestiš in dodatek (fotoaparat, projektor) takoj deluje!
Dolgo trajanje baterije je rezultat dobre optimizacije načinov varčevanja z energijo pa tudi večje baterije, zaradi katere je za odtenek debelejši in težji od drugih dveh modelov družine. Na srečo pa vanj niso vgradili podhranjenega procesorja. Ta je osemjedrni srednjega zmogljivostnega razreda, ki je solidno kos večini nalog. Ni nepomembno, da so imeli podobno zmogljiv procesor še nedolgo nazaj tedaj najboljši oziroma najzmogljivejši telefoni. Edina izjema je poganjanje najzahtevnejših iger, kjer je opazno, da procesor nima zahtevane grafične moči. Pri uporabi večine aplikacij nismo pogrešali hitrejšega čipa, pa tudi trije gigabajti delovnega pomnilnika so se izkazali za dovolj. Pohvalimo lahko tudi 32 gigabajtov delovnega pomnilnika ter možnost sočasne uporabe dveh SIM-kartic in ene pomnilniške kartice.
