Spletne potegavščine

Laži, ki so potegnile največ bralcev

R.T.
28. 4. 2016, 10.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Predstavljamo 10 največjih laži, ki so se pojavile na internetu in jih je bilo težko demantirati, saj so zanje obstajali tudi slikovni "dokazi".

Arhiv Svet24

Dokaz ljubezni med Marylin Monroe in Johnom F. Kennedyjem

Zgornjo fotografijo naj bi nekdo skrivaj posnel po proslavi Kennedyjevega rojstnega dneva in ene najbolj znanih čestitk vseh časov "Happy Birthday dear Mr. President". Fotografija naj bi bila dokaz prepovedane ljubezni med ameriškim predsednikom in razupito igralko. 
V resnici zgornja fotografija ni avtentična, ampak je delo umetnice Allison Jackson, ki je znana po tem, da za svoje modele izbira dvojnike slavnih osebnosti.

Pin za paniko

Če vas poskušajo oropati medtem ko dvigujete denar na bankomatu odtipkajte svoj pin od zadnje številke proti prvi, kar bo blokiralo bankomat in dalo znak policiji. To je absolutna laž, ki je svoje čase krožila po internetu. Dejstvo je, da so banke v resnici razmišljale o tej možnosti, vendar je niso nikoli realizirale.

arhiv Svet24
Navedbe nikakor ne držijo, vnos PIN številke v obratnem vrstnem redu ni varnostni signal.



Bajka o pozabljenem kolesu na drevesu

Pinterest
Kolo je priraslo k drevesu s človeško pomočjo.



Davnega leta 1914 naj bi neznani deček privezal svoje kolo k drevesu, da mu ga tatovi ne bi odpeljali. Zaradi dogodkov med 1. svetovno vojno se nikdar ni vrnil ponj. Drevo je medtem zraslo in s seboj "potegnilo tudi dečkovo kolo. 

V resnici je zgodba le delno resnična. Don Pulc iz ameriške zvezne države Washington je leta 1954, ko je bil še otrok, dobil kolo, ki ga vidite na fotografiji. Kolo je pustil v gozdu prislonjeno na drevo, ki je s človeško pomočjo dobesedno priraslo k drevesu.

Tragični dogodki v življenju "srečnice" Ann Mae

Arhiv Svet24
Babica Moses, ki je posodila svoj obraz nesrečni Ann Mae Dickinson



Ann Mae Dickinson
naj bi se po pisanju nekaterih internetnih časopisov dotaknile prav vse tragedije 20. stoletja: Titanik, Pearl Harbour in 11. september 2001 leta. 

V resnici gre za klasičen primer senzacionalistične novinarske zgodbe, kar med drugim dokazuje popis potnikov na krovu Titanika, kjer ni bilo nikogar z njenim imenom, na fotografiji pa je ameriška umetnica imenovana "babica Moses", popularna v 50-ih letih prejšnjega stoletja. 

Tumor vseh tumorjev

Pinterest
Ženski na fotografiji naj bi leta 1809 operirali tumorje.



Na fotografiji naj bi bila  46 letna Jane Todd Crawford, ki naj bi davnega leta 1809 v stanju, kot je videti na sliki, odjahala 100 km daleč, da bi obiskala zdravnika, ki ji je uspešno odstranil 3,5 kg težek tumor in to brez anestezije in antiseptikov.
Zgodba je sicer resnična, vendar v tistem času še ni bilo možno fotografirati, zato je fotografija ženske s tumorji verjetno lažna, ali pa posneta nekaj let pozneje.  

Namišljen prvi korak

Arhiv Svet24
Gre za fotomontažo in ne za resnični prizor dojenčka, ki stopica v materinem trebuhu!



Odtis na trebuhu nosečnice naj bi bil, po pisanju internetne strani, stopalo zarodka, kar seveda ne drži. Tudi če bi bila nosečnica še tako shujšana in njen abdominalni zid še tako tanek, se takšnega prizora v resnici ne da videti.  

Astronavt na cerkvi

Wikimedia Commons
Astronavt je podpis restavratorja in ne dokaz o obstoju astronavtov v 18. stoletju.



Na španski katedrali v Salamanci, ki je bila zgrajena v 17. stoletju je vklesan astronavt, kar naj bi dokazovalo, da so vesoljski potniki obiskovali Zemljo že v preteklosti. 

V resnici so astronavta na cerkev dodali  leta 1992, ko so cerkev restavrirali. Na ta način se je restavrator Jeronimo Garcia "podpisal" pod svoje restavratorsko delo. 

Lažni dokaz "surovosti" bikoborbe

Arhiv Svet24
Na fotografiji je bikoborec v pozi, ki ni izraz simpatije do ubogega bika ampak kaže na to, da se bikoborec ne boji svojega nasprotnika.



Po pisanju internetne strani naj bi bil bikoborec na fotografiji Alvaro Munera, ki kaže skrušenost ob dejstvu, da bo moral umoriti nedolžno žival. V resnici je na fotografiji bikoborec Francisco Javier Sanchez, ki s svojo gesto kaže na neustrašnost in ne na obžalovanje, da bo moral ubiti bika.