Še nekajkrat gremo spat in prišel bo čas košnje, zato je tokratna zgodba mucke Cici in njene gospodarice Tine namenjena vsem, ki bodo s kosami in kosilnicami zasekali v bivališča ježkov, srn, muck in ptic.
svet24
Tina in Cici
Prošnja je preprosta in verjetno tudi z lahkoto uresničljiva: kosite navzven, da bodo mali prebivalci lahko zbežali.
Pripoved začenja Cici
Skotila sem se z bratci in sestricami lani spomladi. Mamica je skrbela za nas po svojih najboljših močeh. Lovila nam je miške in nas učila, kako preživeti. Že zelo majhni smo se morali hitro naučiti poiskati hrano. Ponoči sem stikala po kmetijah za kakšnim požirkom mleka. Povsod kamor sem prišla, so me preganjali. Nisem razumela, zakaj. Ljudje so me grdo gledali, se mrščili in vame metali, kar jim je prišlo pod roko.
Nekega toplega dne so me božali prijazni sončni žarki. Utrujena in tudi malo lačna sem zadremala v travi, sanjala sem o dobri papici, ki jo včasih najdem od kake mačke, ki ima dom ... in joooj ... zaslišim strašen nepoznan hrup in začutim nekaj neopisljivega ... ostro bolečino. Kako je bolelo ...
svet24
Sodobne kosilnice so izpopolnjene in veliko prehitre, da bi se jim živali lahko umaknile.
Našla je dobrega človeka
Tako so mali mehki nikogaršnji muci pri košnji travnika odrezali zadnji tački. Dobri ljudje, ki so jo zagledali hoditi po štrcljih, niso pogledali stran in si mislili: »To ni moja stvar, ta potepuška mačka!« Muco so pri živem telesu že začeli jesti črvi. Dobri ljudje so jo odpeljali k veterinarju, kljub stroškom, ki so bili na obzorju.
Po naključju (ali naključja res so?) sem izvedela za to muco. Bila je nameščena na veterini. Šla sem jo pogledat. Nisem vedela, kaj naj pričakujem. Zagledala sem malo drobčkeno, koščeno mucico, stisnjeno k zidu ... S povešeno glavico in dvema povitima štrcljema. Bolečina mi je stisnila grlo in srce mi je trenutek zastalo ob pogledu na zapuščeno, osamljeno in ranjeno drobno bitjece.
svet24
Tina vsak dan umije Cici, ki se privaja toplini novega doma.
Tako sva se spoznali. Začela sem jo redno obiskovati. Vedela sem, da mora muca k nekomu, ki bo dan in noč skrbel za njo, saj imajo veterinarji tudi svoje delo.
Ostala je za vedno
Tako sem muco sem namestila pri sebi. Začasno seveda, ker imam svoje mucke. Začela se je dolga pot k okrevanju: operacije in vsakodnevni prevezi na veterini. Zelo hitro si je snela tudi copatke ... potem prevezi še doma. Utrujajoče.
svet24
Kup operacij in prevezovanj – in ljubeča skrb veterinarja Primoža Šušteriča
Klicala sem jo Pika. Z možem sva želela, da mucka dobi najboljše posvojitelje na svetu. Ko sva se vsak dan vozili na pregled in prevez, sem jo vedno tolažila: »Saj bova, cicika moja .... Bo bolje, še malo, pa bo ...« In tako je Pika dobila svoje pravo ime za vedno Cici. In tako je tudi za vedno ostala pri nas, saj se za nič na svetu ne bi mogli ločiti. Potrebovala je kar nekaj časa, preden mi je popolnoma zaupala, da ne bom dopustila, da se ji kadarkoli zgodi kaj hudega, da je začutila, da je zame posebni angelček.
Zdaj sva s Cici kot eno. Kliče me, kot da kliče mamico, daje buce, obožuje česanje, crtanje in igro z vrvico. Pleza po mačjih drevesih, stopica, premaga marsikatero oviro.
svet24
Prisluhnite ljudje
Dragi moji in vsi, ki kosite, povejte še sosedom, prijateljem ... Pazite na svoje živali in na vse druge, ki nimajo sreče z lastniki in varnimi domovi. Nekatere imajo dom v naravi. Dom jim pripada tako kot nam ljudem. Travnik, grmovje, cvetje, predstavljajo zavetja za živali. Ekosistemi so tudi skrivališča ježkov, žab, ptic, srnic, mačk in drugih živali. V času košnje še posebej pazljivo kosite, kosilnice so izpopolnjene in prehitre za umik živali. Omogočite živalim, da se pravočasno umaknejo ostrim rezilom, ki jih raztrgajo do smrti ali pohabijo, da umirajo pri živem telesu. Preženite jih s hrupom, kosite od notri navzven. Živali imajo občutke, čustva, kot človek.
svet24
