Skupina prijateljev, navdušenih nad kolesarjenjem, je ob neformalnih druženjih v začetku leta 2012 ustanovila Kolesarsko društvo Raketa. Prevozili so že velik del Balkana, Panonsko nižino, podali so se po Romuniji, Ukrajini in Moldaviji. Letos pa jih je pot zanesla v Gruzijo in Armenijo. Za takšna raziskovanja namenijo dva tedna in v tem času prevozijo približno tisoč kilometrov. Na pot se odpravijo brez spremstva, zgolj s šotori in obilico dobre volje.
PRIJAZEN VZHOD
»Bolj vzhodno ko gremo, bolje smo sprejeti. Ljudje se zdijo bolj zadovoljni od zahodnega slehernika, ob razmerah, ki se nam zdijo nemogoče,« pove Goran Sambt, zastopnik društva Raketa, in nadaljuje: »Prav paradoksalno je, kako so od države pozabljeni ljudje najprijaznejši, kako so revni pripravljeni dajati največ in so najbolj solidarni, kako so razdvojeni in razseljeni hkrati tudi najbolj povezani in kako so bili vsi po vrsti pripravljeni pomagati.« Na takšnih popotovanjih je cilj predvsem pot. »Vožnja je izjemno doživeta, ob tem pa se podajamo v odročnejše predele, kjer srečujemo prave domačine. In ravno to je čar takšnega popotovanja,« meni Goran in dodaja: »Z dobro opremo smo samozadostni in le stežka bi našel kakšno slabost. Mogoče kdaj pogrešamo vroč tuš, saj se pogosto umijemo v reki ali potoku, nikakor pa se naj na takšno pot ne odpravijo tisti, ki jim ni pogodu improvizacija, spontanost ali spanje v šotoru.«
Navdušeni kolesarji že načrtujejo naslednje potovanje: »Nameravamo se odpraviti od Istanbula do Skopja, pri čemer bomo prečkali tudi del Grčije in Bolgarije ter Sofijo. Ob pravi družbi bo zagotovo znova doživeto in polno dogodivščin.«
