Pot prvih alpinistov, ki so osvojili Matterhorn, so ob 150. obletnici vzpona osvetlile luči. Ena od njih je rdeča. Ta označuje kraj, kjer so štirje alpinisti od sedmih zaradi strgane vrvi omahnili v globino pod sabo.
Twitter
Luči označujejo zgodovinsko smer, ki jo je s svojo ekipo ubral Edward Whymper – 25-letni Britanec, ki je leta 1865 postal prvi človek na vrhu 4.478 metrov visoke gore v Penninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.
Wikipedia
Usodni trenutek
Ta je zaradi svoje značilne oblike eden najbolj prepoznavnih vrhov Alp. A ni bilo vedno tako. Do prvega vzpona je bila Matterhorn relativno neznana gora. Tja je pot množičnemu turizmu naredila šele leta 1891 zgrajena železnica. Whymper se je z gorskim vodnikom Michaelom Crozom, britanskim kaplanom Charlesom Hudsonom, domačinoma Petrom Taugwalderjem starejšim in mlajšim, Robertom Hadowom in lordom Francisom Douglasom 13. julija po švicarski strani (večina je ubirala smer po italijanski strani) odpravil proti vrhu. Dosegli so ga naslednji dan. Vendar pa nesreča ni počivala.
Nesrečni sestop
Hadowu je pri sestopu spodrsnilo, vrv ga ni zdržala. Omahnil je v globino pod sabo, s seboj pa potegnil še Croza, Hudsona in Douglasa. Vrv, ki jih je povezovala, je bila, kot je ugotovil že sam Whymper, najstarejša in najslabša od treh, ki so jih imeli s seboj. Uporabljena naj bi bila pomotoma. Trupla Croza, Hadowa in Hudsona so odkrili na ledeniku ob vznožju severne stene, južno od Zermatta, truplo Douglasa pa je pogrešano še danes. Pozneje je bil Peter Taugwalder starejši obtožen, da je prerezal vrv, da bi rešil sebe in sina, vendar pa preiskava ni odkrila nikakršnih dokazov, na podlagi katerih bi ga lahko obsodili.
Danes ne bo nobenega vzpona na vrh. V čast tistim, ki so na gori izgubili življenje.
Wikipedia
