Posledice podnebnih sprememb je mogoče zaslediti na vseh koncih planeta, pa je tveganje izumrtja na določenih območjih veliko večje. Takšne so ugotovitve dveh nedavnih raziskav. Se nam torej obeta šesto množično izumrtje, sorodno tistemu, ki je pred 65 milijoni let terjalo celotno populacijo dinozavrov?
Največ izumrtij grozi Južni Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji, verjetno zato, ker premorejo številne endemične vrste, ki jih drugod po svetu ni mogoče najti.
Da bi se lahko zoperstavili neugodnim spremembam, skušajo znanstveniki predvideti, katerim vrstam grozi izumrtje ter do kdaj in kje bo do tega prišlo. Rezultati raziskav niso nujno vedno enaki. Pogosto se namreč dogaja, da se posamična študija osredotoča na različne vrste v različnih območjih, nato pa svoje ugotovitve posploši.
Mark Urban z univerze v Connecticutu je zato v eno velikansko napoved združil 131 pred tem že objavljenih raziskav. Če emisij toplogrednih plinov ne bomo uspešno zamejili, je izračunal, da se bo na račun podnebnih sprememb ob koncu stoletja na pragu izumrtja znašlo 16 odstotkov vseh vrst. Zanimivo pa je, kot izpostavi Urban, da se z višjimi temperaturami ne le poveča tveganje izumrtja, temveč je višja tudi stopnja, s katero do tega prihaja. Če bi torej zamejili emisije toplogrednih plinov in temperature ne bi tako zelo narasle, bi verjetnost izumrtja lahko prepolovili. Urban, ki se je v svoji analizi osredotočal na vse celine z izjemo Antarktike, je nadalje ugotovil, da tveganje izumrtja po svetu ni enakomerno razporejeno. Največ izumrtij grozi Južni Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji, verjetno zato, ker premorejo številne endemične vrste, ki jih drugod po svetu ni mogoče najti.
