Zanimivosti

Je to prihodnost mest vsega sveta?

J.P.
4. 4. 2015, 09.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Arhitekti in okoljevarstveniki so se združili, da bi odgovorili na zanimivo vprašanje: je mogoče zasnovati in zgraditi stavbe, ki bi lahko pasivno filtrirale mestni zrak?

Facebook

Kot se izkaže, se relativno preprosta kemična reakcija za izboljšavo kvalitete zraka sproži z malo pomoči Sonca. Če je temu dodane še nekaj oblikovalske znanosti, je uspeh zagotovljen.

Ko ultravijolični žarki dosežejo ploščice, se sproži reakcija, ki dušikove okside pretvarjajo v manj škodljive snovi.

To se že dogaja v glavnem mestu Mehike, Ciudadu de Mexico. Tamkajšnjo bolnišnico Torre de Especialidades namreč prekriva očesu izredno privlačna fasada iz posebnih »prečiščevalnih« ploščic. Množično izdelovane ploščice, produkt berlinskega podjetja za arhitekturo Elegant Embellishments, so prekrite s titanovim dioksidom – pigmentom, ki služi kot katalizator za kemične reakcije, če je izpostavljen sončni svetlobi. Ko ultravijolični žarki dosežejo ploščice, se sproži reakcija, ki dušikove okside (snovi v smogu) pretvarjajo v manj škodljive snovi, kot sta kalcijev nitrat in voda z nekaj ne ravno prijetnega ogljikovega dioksida. Titanov oksid v ploščicah se pri tem ne spremeni – to lahko počne v nedogled. Arhitekti sicer ne trdijo, da lahko na ta način očistijo mestni zrak, a upajo, da jim bodo drugi sledili. Po njihovih ocenah takšna stavba odtehta približno 1.000 avtomobilov – teh je v mehiški prestolnici kar 5,5 milijona.

Medtem pa se v Milanu pripravljajo na sejem Feeding the Planet, Energy for Life, ki se bo odvil v mesecu maju. Kot država gostiteljica se namerava Italija za svoj paviljon še posebej potruditi. Paviljona se je zato lotila z 9.000 kvadratnimi metri fotokatalitskega betona, kateremu je primešan titanov dioksid. Kot bolnišnica v mehiškem glavnem mestu bo tudi ta paviljon lahko razčlenjeval dušikove okside, ko ga bo obsijalo Sonce. Ta vrsta betona pa ni uporabna le za stavbe – z njo je mogoče tudi tlakovati tla, prekrivati stavbe in graditi ceste ter avtocestne protihrupne stene. Spričo dobrih rezultatov lahko pričakujemo, da se bo ideja razširila po vseh urbanih okoljih sveta.