Zanimivosti

Preveden v 35 jezikov

U.K.
13. 2. 2015, 11.38
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

13. februarja leta 1945 se je rodil Evald Flisar, slovenski pisatelj, pesnik in dramatik, ki je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev.

Mediaspeed

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v sosednji Cankovi. Gimnazijo je dokončal v Murski Soboti, študiral pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Smeri študija je spreminjal, najdlje (dve leti) je ostal na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Od leta 1965 je sodeloval pri časopisih in literarnih revijah, med katerimi so Tribuna, 7D, Delo, Naši razgledi, Srce in oko, Dialogi, Problemi in Sodobnost. Pozneje je na kolidžu Chiswick Polytechnic v Londonu študiral dramaturgijo ter angleški jezik in literaturo. Med triletnim bivanjem v Sydneyju je ob delu na železnici študiral psihologijo in pisal radijske igre za ABC (Australian Broadcasting Commission).

Leta 1975 se je za stalno naselil v Londonu, kjer je nadaljeval s pisanjem in delal kot urednik pri različnih londonskih založbah, med drugim je za založbo Marshall Cavendish urejal Enciklopedijo znanosti in tehnologije. Za BBC (British Broadcasting Corporation) je pisal radijske igre in kratke zgodbe.

Med letoma 1995 in 2000 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev in med njegovim predsednikovanjem so začeli prirejati festival Slovenski dnevi knjige, od leta 1998 pa ureja slovensko literarno revijo Sodobnost. Od leta 1990 živi v Ljubljani.


Njegova dela so prevedena v 35 jezikov (angleški, nemški, italijanski, arabski, češki, nepalski, islandski, grški, turški, japonski itd). Vešč je literarnega ustvarjanja tako v slovenščini kot angleščini, nekatera dela je napisal v obeh jezikih. Poleg svojih del prevaja tudi dela drugih slovenskih avtorjev. (Foto: Mediaspeed)


Dogodki
1542 – Catherine Howard, peto ženo Henrika VIII., usmrtijo zaradi prešuštva
1689 – sprejet temeljni angleški zakon Bill of Rights
1866 – Jesse James prvič oropa banko
1894 – brata Lumière patentirata kinematograf, kombinacijo filmske kamere in projektorja
1934 – v Arktičnem oceanu se potopi sovjetski parnik Čeljuskin
1945 – Rdeča armada osvobodi Budimpešto
1945 – začetek letalskega bombardiranja Dresdna
1956 – Nikita Hruščov na kongresu KPSZ obsodi Stalinov kult osebnosti
1960 – jedrski poskusi: Francija preizkusi svojo prvo atomsko bombo
1981 – Rupert Murdoch odkupi londonski časopis The Times
1997 – astronavti z raketoplana Discovery začnejo popravljati Hubblov vesoljski teleskop


Rojstva
1801 – Janoš Kardoš, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec, politični vodnik na Madžarskem
1852 – John Dreyer, dansko-irski astronom 
1873 – Fjodor Ivanovič Šaljapin, ruski basist 
1901 – Paul Felix Lazarsfeld, avstrijsko-ameriški sociolog 
1903 – Georges Joseph Christian Simenon, belgijski pisatelj 
1910 – William Bradford Shockley, ameriški fizik, nobelovec 1956 
1915 – Aung San, burmanski revolucionar 
1922 – Hal Moore, ameriški generalpolkovnik
1938 – Robert Oliver Reed, angleški filmski igralec 
1974 – Robert Peter »Robbie« Williams, angleški glasbenik

Smrti
1130 – papež Honorij II. 
1199 – Štefan Nemanja, veliki župan Raške in začetnik vladarske dinastije Nemanjićev 
1219 – Minamoto Sanetomo, japonski šogun 
1787 – Ruđer Josip Bošković, hrvaški matematik, fizik, astronom, filozof 
1883 – Wilhelm Richard Wagner, nemški skladatelj 
1892 – Johann Wilhelm Junker, nemški raziskovalec Afrike 
1914 – Alphonse Bertillon, francoski kriminolog 
1931 – Ivan Baša, madžarski slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave
1934 – Jožef Pustai, slovenski pisatelj, pesnik, novinar in učitelj 
1943 – Ivan Rob, slovenski pesnik, satirik 
2006 – Peter F. Strawson, angleški filozof