Ti smrtonosni izbruhi bi lahko pomagali razložiti tako imenovani Fermijev paradoks, ki je visoka verjetnost zunajzemeljskih oblik življenja in manko dokazov o njih, še pravijo znanstveniki s Hebrejske univerze v Jeruzalemu.
Zaradi njih se lahko življenje razvije v zgolj desetih odstotkih vseh galaksij.
Izbruh žarkov gama je kratka, a izredno intenzivna eksplozija visokofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja. Tovrstni izbruhi v nekaj milisekundah pa do nekaj minut oddajo toliko energije kot sonca začasa svojega deset milijard let trajajočega življenja. Bili naj bi posledica eksplodirajočih zvezd oziroma trkov mrtvih zvezd. In če je do takšnega izbruha, usmerjenega proti Zemlji, prišlo v Rimski cesti, se našemu planetu gotovo ni godilo nič dobrega. Tudi v primeru, da je bil izbruh oddaljen več tisoč svetlobnih let. Čeprav žarki gama zaradi Zemljine atmosfere ne bi mogli pretirano poškodovati njenega površja pa bi kemična škoda v atmosferi bila neizogibna. Znanstveniki v tem oziru govorijo o ozonskih luknjah in posledičnih množičnih izumrtjih na račun ultravijoličnih žarkov. Po njihovih izračunih obstaja 50-odstotna verjetnost, da se je kaj takega zgodilo v zadnjih 500 milijonih letih; 60-odstotna, da v zadnji milijardi let; in 90-odstotna, da v zadnjih petih milijardah let. Za primerjavo: naše osončje šteje približno 4,6 milijarde let. Tovrstni izbruhi pa ne ogrožajo zgolj Zemlje, temveč celotno vesolje. Izračuni kažejo, da se lahko zaradi njih življenje razvije v zgolj desetih odstotkih vseh galaksij. Kar torej pomeni, da se je življenje kot tako lahko razvilo zgolj v zadnjih petih milijardah let, saj so bile galaksije pred tem veliko manjše,planeti bolj izpostavljeni, izbruhi žarkov gama pa zato toliko bolj uničujoči.
