Ko sta jeseni leta 1997 Larry Page in Sergey Brin zagnala spletni iskalnik Google, so se mnogi čudili. Zakaj še en brskalnik, ko sta Yahoo in Alta Vista čisto v redu služila svojemu namenu? Ko je to vprašanje Larryju zastavil univerzitetni profesor, je kot iz topa odgovoril. »Ne gre za iskanje, gre za umetno inteligenco (AI).«
Wellsovi Svetovni možgani
V hipotetičnem primeru bolezenske izgube spomina je lahko Google zdravilo. Hkrati pa je strašljivo, kako globoko je Google s svojimi praktičnimi storitvami prodrl v življenje svojega uporabnika. Dovolj je strašljivo že brez vedenja, da Google podatke uporablja za oglaševanje, da jih analizirajo njegovi algoritmi umetne inteligence in da so vede ali nevede dostopni tudi službam, ki imajo drugačen pogled na namen »svetovnih možganov«.
Da bi razumeli, kaj je imel v mislih, moramo oditi še nekoliko dlje v zgodovino. Med letoma 1936 in 1938 je angleški pionir znanstvene fantastike, družbeni reformator, biolog in zgodovinar H. G. Wells napisal več esejev in jih objavil v knjigi z zgovornim naslovom Svetovni možgani (World Brain). Wells ni opisoval fikcije, temveč svetovne možgane, o katerih ni dvomil, da jih bo človeštvo nekoč zgradilo. Videl jih je kot novo, prosto, verodostojno in trajno svetovno enciklopedijo, ki bo omogočila vsem ljudem sveta, da čim bolje izkoristijo informacijske vire, in kot taka prispevala k dosegu miru na svetu. Združiti vse informacije, vse podatke, ki jih človeštvo ustvarja na enem mestu. Ali ni to ravno tisto, kar Google v resnici počne, in razlog, zakaj se loteva tudi projektov, ki mu v doglednem času ne bodo prinesli zaslužka?
Arhiv Svet24
Zdravilo za izgubo spomina
Danes ve Google o »tebi« več kot tvoja mama. Če boš kdaj izgubil spomin, bo dovolj, če preletiš nadzorno ploščo svojega Googlovega računa. Pod pogojem, da se še spomniš imena in gesla za prijavo. Veliko boš izvedel o sebi. Kaj si iskal na spletu, kako pogosto si pošiljal pošto, katere kraje si obiskal, koliko naprav imaš, katere aplikacije so na njih, katere dokumente si oblikoval. Tam so tvoje fotografije. Na kratko, tam je vse tvoje življenje od dneva, ko si se odločil odpreti Googlov račun.
Google je hobotnica s toliko lovkami, kolikor ima uporabnikov
Z vsako je prisesan na enega, da iz njega lahko črpa podatke. Z njegovimi nosljivimi napravami, tudi ko bo uporabnik spal, s pametnimi domačimi napravami, tudi ko ga ne bo doma, in s sistemom Android v avtomobilu, tudi ko se ne bo vozil.
Kdor je prebral znanstvenofantastično trilogijo v štirih delih Hyperion ameriškega pisatelja Dana Simmonsa, mu bo jasna naslednja prispodoba. Avtor opisuje parazita v obliki križa (Cruciformas), ki se prisesa na človeško telo. Ko človek umre, obnovi njegovo telo in ga reinkarnira. Pri vsakem obujanju človek izgubi del spominov in mentalnih zmogljivosti. Parazite je ustvarila umetna inteligenca TechnoCore, ki so jo veliko let prej ustvarili ljudje, da bi ljudje živeli čim dlje, kajti njihovi možgani so bili prek parazita med seboj povezani v velik biološki računalnik, v katerem je umetna inteligenca živela. Google je tudi neke vrste parazit. Veliko nam da, da od nas dobi tisto, kar potrebuje oziroma želi. Če vam je to všeč, potem nosite svoj križ na prsih.
Danes ve Google o »tebi« več kot tvoja mama. Če boš kdaj izgubil spomin, bo dovolj, če preletiš nadzorno ploščo svojega Googlovega računa. Pod pogojem, da se še spomniš imena in gesla za prijavo. Veliko boš izvedel o sebi. Kaj si iskal na spletu, kako pogosto si pošiljal pošto, katere kraje si obiskal, koliko naprav imaš, katere aplikacije so na njih, katere dokumente si oblikoval. Tam so tvoje fotografije. Na kratko, tam je vse tvoje življenje od dneva, ko si se odločil odpreti Googlov račun.
Google je hobotnica s toliko lovkami, kolikor ima uporabnikov
Z vsako je prisesan na enega, da iz njega lahko črpa podatke. Z njegovimi nosljivimi napravami, tudi ko bo uporabnik spal, s pametnimi domačimi napravami, tudi ko ga ne bo doma, in s sistemom Android v avtomobilu, tudi ko se ne bo vozil.
Kdor je prebral znanstvenofantastično trilogijo v štirih delih Hyperion ameriškega pisatelja Dana Simmonsa, mu bo jasna naslednja prispodoba. Avtor opisuje parazita v obliki križa (Cruciformas), ki se prisesa na človeško telo. Ko človek umre, obnovi njegovo telo in ga reinkarnira. Pri vsakem obujanju človek izgubi del spominov in mentalnih zmogljivosti. Parazite je ustvarila umetna inteligenca TechnoCore, ki so jo veliko let prej ustvarili ljudje, da bi ljudje živeli čim dlje, kajti njihovi možgani so bili prek parazita med seboj povezani v velik biološki računalnik, v katerem je umetna inteligenca živela. Google je tudi neke vrste parazit. Veliko nam da, da od nas dobi tisto, kar potrebuje oziroma želi. Če vam je to všeč, potem nosite svoj križ na prsih.
