Spomladi je golih površin med trajnicami veliko, toda ker še rastejo, mednje ni priporočljivo zasajati novih. Julija pa so v polni razrasti, zato lahko zdaj hitro ugotovimo, kje lahko zapolnimo prazen prostor in zasadimo še kakšno rastlino.
Za hiter učinek lahko med trajnice zasadimo razrasle enoletnice iz cvetličnih lončkov. Po cvetenju trajnicam porežemo cvetna stebla in jih po potrebi presadimo. Lahko jih tudi delimo. Ne presajamo pa trajnic, ki ponovno, drugič, zacvetijo. To so ostrožniki, volčji bob in podlesne kadulje. Tem čim nižje porežemo cvetna stebla, pustimo pa listne rozete, ki izraščajo pri tleh.
Ne odrežemo tudi odcvetelih stebel na rastlinah, od katerih bi radi dobili seme. Pri teh počakamo, da seme dozori oziroma semenske glavice porjavijo. Nato stebla odrežemo in jih do konca posušimo v hladnem, zračnem prostoru. Stebla nato stresamo toliko časa, da izpadejo vsa semena, ki jih shranimo v papirnatih vrečicah ali pa jih takoj posejemo. Če jih shranimo, ne pozabimo na vrečice napisati osnovnih podatkov o rastlinah, katerih seme je v njih.
Sicer rastline redno zalivamo, po potrebi dognojujemo, okopavamo in, če imamo možnost, tla okoli njih prekrijemo z zastirko, kar nam bo prihranilo nekaj zalivanja, saj bo prst okoli rastlin ostala dalj časa vlažna. Rastline pregledujmo, in če na njih odkrijemo škodljivce, takoj ukrepajmo. Visokim trajnicam priskrbimo opore, na katere jih privežemo, da jih ne polomijo ali poležejo močni poletni nalivi in veter.
Julija tudi presajamo in delimo bradate perunike, sibirske in druge pa naj počakajo do avgusta ali zgodnje pomladi. Bradatim pred ponovnim sajenjem skrajšamo liste na eno tretjino, korenike (rizome) odrežemo z ostrim nožem tako, da ima vsak delček svoj šop listov, in jih nato plitko posadimo v zrahljano in z uležanim gnojem pognojeno prst.
