Knjiga o Titu naj bi izšla letošnjo jesen, v njej pa bodo objavljene tudi nikoli razkrite podrobnosti o ljubezenskem življenju jugoslovanskega predsednika. Posebej zanimiv bo tisti del, ki govori o njegovi prvi ženi. Tito se je v poznejših letih med prijatelji in pred televizijskimi kamerami zelo rad spominjal mladih dni, nikoli pa ni govoril o svoji prvi ženi Pelagiji Bjelousovi. V njegovem najožjem krogu ljudi je bilo znano, da ga o Pelagiji ni dobro spraševati, saj ga je to bolelo. Je pa vedno rad govoril o svojem sinu Žarku, ki ga je imel z njo. O njem je govoril nežno in s ponosom.
Po dobrih petih letih, ki jih je preživel kot vojni ujetnik propadle avstro-ogrske vojske v Rusiji in Sibiriji, se je Josip Broz vrnil v novo nastalo Kraljevino SHS, v Zagreb. Z njim je prišla njegova visokonoseča, dvanajst let mlajša žena, Rusinja Pelagija Bjelousova. Rodila je v hiši Josipovega očeta, a je otrok že po nekaj dneh umrl.
Družinska tragedija
O zakonskem življenju Brozovih v tistem času je malo znanega, a kaže, da sta živela složno. Josip je Pelagijo klical Polka. Zakonca sta doživela kar dve tragediji zaporedoma: novembra leta 1922 se jima je rodil sin Hinko, ki je zaradi griže umrl le osem dni po porodu, junija leta 1923 pa jima je davica vzela še 18-mesečno hčerko Zlatico, Josipovo ljubljenko, za katero je dolgo žaloval. Februarja leta 1924 se jima je rodil sin Žarko, zdrav in živahen otrok, ki jima je bil do neke mere v uteho.
Ko se je zakonskemu paru, ki je sodeloval z Josipom, leta 1941 rodil otrok, se je mlada mamica potožila Titu, da ne zna skrbeti za novorojenčka. Tito ji je odgovoril: »Nič ne skrbi, jaz ti bom pomagal. Tudi moja Pelagija ni ničesar znala, a sem za vse poskrbel jaz. Videl sem namreč, kako je to počela moja mama z mlajšimi brati in sestrami, zato sem kar sam kopal, previjal in hranil malega Žarka.«
Ločitev prek pisma
Pelagija se je leta 1928 s sinom Žarkom vrnila v Sovjetsko zvezo. Po tistem, ko so Tita zaradi komunističnih aktivnosti obsodili na večletni zapor, ga je s pismom obvestila, da se ločuje. Pelagija je umrla v Moskvi leta 1967.
