Kot je za STA dejal Bošković, poskušajo v Pravoslavni cerkvi v času božiča čim bolj utrjevati družinske vezi ter se posvečati molitvi in liturgiji. S tem se želijo med drugim izogniti tudi preveliki komercializaciji praznika. Pred Bogom smo namreč vsi enaki, molitev in liturgija pa sta dosegljivi vsakemu človeku ne glede na to, koliko denarja ima, je poudaril.
Božič, ki ga v večini pravoslavnih cerkva zaradi uporabe drugačnega koledarja praznujejo pozneje kot drugi kristjani, je praznik Jezusovega rojstva.
Na današnji badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje, bodo verniki v pričakovanju praznika v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili skromen prostor, v kakršnem se je pred dvema tisočletjema rodil Jezus.
Pri večernem bogoslužju bodo zažigali in posvetili hrastova polena, ki jih imenujejo badnjak, nato jih bodo razdelili vernikom, ki jih bodo kot znamenje novorojenega Jezusa odnesli domov. Na božično jutro se bodo po pravoslavnih cerkvah odvila jutranja bogoslužja, ki jih ponekod pripravljajo že opolnoči, drugod pa v skladu s tradicijo v zgodnjih jutranjih urah.
Priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva, sicer potekajo šest tednov, ko za vernike velja tudi post.
