Kisik kot rezultat fotosinteze naj bi bil na Zemlji prisoten že prej, kar pomeni, da so geološki in biološki procesi, ki so vodili k s kisikom bogati atmosferi, kakršno poznamo danes, za to potrebovali več časa, kot so domnevani.
Kemikalije iz 3,5 milijarde let stare prsti in kamnin iz Južne Afrike kažejo nizke koncentracije plina v atmosferi v tistem času. Raziskovalci so namreč v teh vzorcih zaznali zapise kemijskih reakcij, ki so se vršile v preteklosti in vsebujejo sledove kisika iz ozračja. Tako naj bi se ta na Zemlji oblikoval 700 milijonov let prej, kot je veljalo do sedaj, posledično pa je življenje za svoj razvoj potrebovalo več časa. Raziskovalci so z uporabo matematičnih modelov teh kemijskih reakcij uspeli oceniti, koliko kisika je vsebovala atmosfera: zgolj drobec odstotka današnjih koncentracij. Danes kisiku namreč pripada dvajset odstotkov atmosfere.
