A tudi desetletja po udaru mnogi še doživljajo dolgotrajne posledice. Tako je ena izmed najpogostejših poškodba živčevja, ki vpliva na kognitivne sposobnosti: izguba spomina, težave z osredotočanjem in spremembe v osebnosti osebe.
Dr. Mary Ann Cooper z univerze v Illinoisu v Chicagu, kjer deluje prav tovrstnim poškodbam namenjen inštitut, pravi: »Veliko delov rutine – kje so ključi, kam gre to, večopravilnost – jim preprosto zmanjka. Prijatelji jih ne obiskujejo več, ker ne razumejo šal, ker njihovo obnašanje ni običajno. Tovrstni filtri preprosto izginejo.« Russ Chapman je leta 1999 prečkal parkirišče v Littletonu v Koloradu, ko je blizu njega udarila strela. Udar je bil tako močan, da ga je vrglo na bližnji pločnik. Od takrat je bil odpuščen iz več služb, ker je pozabil iti na delo, ker včasih preprosto ni uspel jesti in ker je podvržen številnim zdravstvenim težavam, vključno z glavoboli, težavami s spanjem in epilepsijo.
Kako preživeti?
Najboljša metoda je tudi najbolj očitna: izogibanje udarom strele. V ta namen se je dobro posluževati pravila 30/30: če po tistem, ko je bil viden blisk, ni mogoče prešteti do trideset, preden se zasliši grom, je treba poiskati primerno zavetje in tam ostati trideset minut po zadnjem slišanem gromu.
Ute in avtobusne postaje ne nudijo prave zaščite, ravno nasprotno. Najprimernejše so stavbe z napeljavo in vodovodom, da se udar preusmeri stran od ljudi v njih.
Nadalje naj bi bilo varneje v vozilu kot zunaj, če le to premore streho in ni kabriolet. Okna morajo biti zaprta. Kovinsko ogrodje naj bi nudilo nekaj zaščite, če človek ni v neposrednem stiku z njim. Guma ne nudi zaščite – pogosto so žrtve kmetovalci na traktorjih.
V gozdu je najpametneje iskati zavetje med gostim nizkim rastjem. Na prostem se je treba zateči v nižje predele, kot so denimo doline. Če je oseba na morju ali katerem koli drugem vodnem telesu, mora čim hitreje poiskati zavetje kopnega.
Pokazatelj na bi bili tudi lasje oziroma dlake: če ti stojijo pokonci, naj bi strela vsak čas udarila. V tem primeru je najbolje počepniti, si pokriti ušesa, da se zmanjša izguba sluha, ter dati glavo med noge. Ležati na tleh naj ne bi bilo priporočljivo, saj naj bi bilo ključnega pomena zmanjšati stik s tlemi, saj električni naboj potuje po tleh. Če v koga udari strela s 300 milijoni voltov elektrike, ta oseba ne nosi več naboja in kot taka tistih okrog sebe ne more poškodovati.
