V zadnjih treh mesecih je vsaj eno knjigo kupila slaba petina Hrvatov, medtem ko je leta 2011 v istem obdobju vsaj eno knjigo kupila slaba tretjina. Množično ne berejo niti knjig na spletu.
Raziskava je pokazala, da je 48 odstotkov hrvaških državljanov prebralo vsaj eno knjigo v letu dni, tisti ki berejo knjige, pa povprečno preberejo pet del. Pred dvema letoma je vsaj eno knjigo prebralo 56 odstotkov prebivalcev, njihovo povprečje pa so bile tri prebrane knjige na leto.
Večino prebranih knjig so si hrvaški bralci sposodili v knjižnicah ali od prijateljev. Tretjina je knjige kupila v knjigarnah ali v kioskih, medtem ko je petina knjige dobila v dar, je še pokazala letošnja raziskava. Dobrih 46 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da ne kupujejo knjig, ker jih ne potrebujejo niti jih zanimajo, šele nato sledijo finančni razlogi.
V zadnjih treh mesecih je vsaj eno knjigo kupilo dobrih 697.000 ljudi, kar je približno število prebivalcev Zagreba, starejših od 14 let.
Največ berejo leposlovje (62 odstotkov), publicistiko (29 odstotkov), strokovno literaturo (27 odstotkov) in priročnike (26 odstotkov). Večina bere tako tuje kot domače avtorje, sicer pa so mlajšim bralcem bolj zanimivi tuji avtorji, medtem ko starejši in manj izobraženi raje posežejo po delih hrvaških pisateljev.
Knjige na spletu se na Hrvaškem še niso prijele, saj elektronske knjige kupuje le slab odstotek vprašanih. Sicer pa knjige na spletu bere vsak deseti Hrvat, kar je več kot leta 2011, ko je bilo spletnih bralcev sedem odstotkov.
