T. i. tihi ubijalec je velik globalni zdravstveni problem, saj prizadene okoli 40 odstotkov ljudi, zaradi zapletov, povezanih z visokim krvnim tlakom, pa letno umre okoli 9,4 milijona ljudi. Posebej so zaradi te bolezni prizadete revnejše države.
Vse več bolnikov s povišanim krvnim tlakom
Pojavnost povišanega krvnega tlaka vseskozi narašča. Medtem ko je leta 1980 imelo povišani krvni tlak 600 milijonov ljudi po vsem svetu, pa je bilo pred petimi leti že milijarda takšnih bolnikov, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Po informacijah WHO ima povišan krvni tlak okoli 40 odstotkov ljudi po svetu, zaradi zapletov s povišanim krvnim tlakom pa letno umre okoli 9,4 milijona ljudi. Visok krvni tlak je tako odgovoren za vsaj 45 odstotkov smrti zaradi odpovedi srca in 51 odstotkov smrti zaradi možganske kapi.
Kot je na novinarski konferenci Inštituta za varovanje zdravja pred svetovnim dnevom zdravja povedala Jana Govc Eržen iz Zdravstvenega doma Celje, se pričakuje, da bo imelo v svetovnem merilu okoli 50 odstotkov t. i. baby boom generacije povišan krvni tlak.
V Sloveniji se s povišanim krvnim tlakom srečuje vsak drugi odrasel prebivalec, tako je pri nas že okoli 600.000 teh bolnikov. Podatki registra oseb, ki jih ogrožajo srčno-žilne bolezni, kažejo, da obstaja pri približno petini moških, starejših od 35 let, in žensk, starejših od 45 let, veliko tveganje, da bodo v naslednjih desetih letih zboleli zaradi ene od bolezni srca in ožilja.
Posebej ogrožene revne države; nujno potrebne strategije preventive
WHO v publikaciji ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja navaja, da je pojavnost visokega krvnega tlaka najvišja v Afriki (okoli 46 odstotkov odraslih, starejših od 25 let). Najnižji odstotek teh bolnikov pa je v Severni in Južni Ameriki (okoli 35 odstotkov starejših od 25 let). Splošno gledano pa ima prebivalstvo v državah z višjim standardom nižji delež bolnikov s povišanim krvnim tlakom kot pa države z nižjim standardom.
Zaradi šibkih zdravstvenih sistemov je v revnejših državah tudi več smrti, povezanih z nezdravljenim visokim krvnim tlakom. Tako je skoraj 80 odstotkov vseh smrti, ki so posledica srčno-žilnih bolezni, prav v državah z nizkimi in srednje visokimi dohodki.
V zadnjih 30 letih so v bogatejših državah k zmanjšanju števila smrti zaradi srčno-žilnih bolezni in kapi pripomogli različni ukrepi, kot so zgodnje odkrivanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka in drugih dejavnikov tveganja ter javnozdravstvene politike, ki zmanjšujejo izpostavljenost prebivalcev tveganemu vedenju.
Kot je zapisano v publikaciji WHO, morajo države pri spopadanju s povišanim krvnim tlakom prebivalstva poskrbeti za integriran program obvladovanja bolezni v okviru osnovnega zdravstvenega varstva. Zagotoviti je treba tudi osnovne pripomočke za diagnosticiranje, med drugim natančne merilnike krvnega tlaka ter teste krvnega sladkorja in holesterola.
Po informacijah WHO so poleg tega programi za zdravje na delovnih mestih eni najbolj stroškovno učinkovitih načinov za preprečevanje in nadzor nad nenalezljivimi boleznimi, ki vključujejo tudi povišan krvni tlak.
Pomembno zgodnje odkrivanje in zdravljenje, sicer možni težki zapleti
K naraščanju primerov povišanega krvnega tlaka prispeva sprememba življenjskega sloga, saj uživamo vse več pripravljene hrane z več soli, maščob in sladkorjev, manj pa sveže zelenjave ter polnozrnatih živil, opozarja zdravnica iz Kliničnega oddelka za hipertenzijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Jana Brguljan-Hitij.
Ob tem dodaja, da se je na splošno povečal vnos kalorij, porabimo pa jih manj, saj smo manj telesno aktivni. Vedno bolj pogosta sta debelost in sladkorna bolezen. K visokemu krvnemu tlaku prispevata tudi pretirano pitje alkohola in kajenje.
Visok krvni tlak je tihi ubijalec, saj na začetku bolezni ljudje navadno nimajo težav. Ko pa se bolezen razvije, so težave toliko večje in se pogosto končajo z usodnim srčno-žilnim dogodkom kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, možganska kap in demenca.
Zato je pomembno pravočasno odkrivanje in zdravljenje te bolezni, da bi preprečili negativne učinke na telo. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je višji kot 140/90 mm Hg.
Kot pojasnjuje Brguljan-Hitijeva, zvišanega krvnega tlaka ne pozdravimo, lahko ga le uredimo. Najpomembnejši način, kako preprečimo naraščanje krvnega tlaka, je zdrav življenjski slog. To pomeni vzdrževanje primerne telesne teže in prehrana, ki vključuje sveže sadje in zelenjavo ter manj soli.
"Bolniki naj se odpovejo kajenju, alkohol pa naj pijejo v zmernih količinah. Redna rekreacija naj vključuje športne aktivnosti vsaj trikrat tedensko. Če sprememba življenjskega sloga ne zadošča, bo zdravnik predpisal zdravila," pojasnjuje Brguljan-Hitijeva.
Težava predvsem nepravilna uporaba zdravil
Zdravljenje z zdravili za zniževanje krvnega tlaka je trajno, navadno dosmrtno. Če bi namreč prenehali z jemanjem zdravil, bi se znova povišal tudi krvni tlak.
Različne skupine t. i. antihipertenzivnih zdravil imajo približno podobno učinkovitost pri zniževanju krvnega tlaka, in sicer vsako zdravilo lahko zniža krvni tlak za sedem do osem odstotkov. Večina ljudi potrebuje večje znižanje krvnega tlaka, zato zdravnik pogosto predpiše več kot le eno zdravilo. Da bi zdravila primerno učinkovala, je pomembno, da jih bolnik jemlje skladno z navodili zdravnika in lekarniškega farmacevta, navajajo pri Lekarniški zbornici Slovenije.
A farmacevti v lekarnah opozarjajo, da je pri tej skupini bolnikov ena največjih težav ravno nepravilna uporaba zdravil, saj bolniki na začetku bolezni nimajo težav, lahko pa se pojavijo tudi neželeni učinki zdravil. Nekateri bolniki zato samovoljno spreminjajo odmerke ali pa celo opuščajo zdravljenje, navajajo v zbornici.
