V letu 2008 so našli dokaze, da so naši izumrli sorodniki lovili delfine in tjulnje, kar naj bi pričalo o višji stopnji razvoja, kot jim jo sicer pripisujemo. Leto zatem so znanstveniki trdili, da niso bili sposobni loviti rib in ptic, kar naj bi se izkazalo za ključno prednost naših neposrednih prednikov napram neandertalcem. Kaj kmalu je sledilo odkritje ribjih lusk in ptičjih peres na neandertalskih orodjih.
Sedaj pa naj bi se izkazalo, da neandertalci niso uspeli prilagoditi svojih lovskih metod specifičnemu plenu, to je manjšim živalim kot so zajci. Tako trdi John Fa in njegova ekipa z Durrell Wildlife Conservation Trust iz Trinityja v Jerseyju v ZDA, ki so preiskali skelete živali, odkritih v treh najdiščih v Španiji in južni Franciji. Do pred 30.000 let naj bi dobršen del v jamah najdenih ostankov pripadal večjim živalim. Skladno z izginotjem neandertalca pa so začeli prevladovati ostanki zajcev. Znanstveniki tako predpostavljajo, da so se ljudje bolje prilagodili lovu na manjše živali.
Fa pravi, da ni jasno, če so neandertalci dejansko imeli težave z lovom ali s sodelovanjem. Ljudje pri lovu na zajce najbrž niso uporabljali sulic, ampak so obkrožili brlog in z ognjem, dimom ali s psi splašili zajce. Bruce Hardy s kolidža Kenyon iz Gambiera v Ohiu, ZDA, zavrača Fejevo teorijo, saj niti ljudje niti neandertalci niso jedli le mesa. Zaključek bo morda nudil Fejev naslednji projekt, saj bo preučeval izotope v kosteh človečnjakov, ki se bodo morda razlikovali glede na njihovo prehrano.
