V Jarenini, krajevni skupnosti v občini Pesnica, je konec junija zaživel muzej Alfija Nipiča, legende slovenske narodnozabavne glasbe. Muzeju je svoj osrednji prostor namenila Štajerska hiša glasbe v Jarenini, kjer Nipič živi že skoraj 50 let. Glasbenika sta tam nedavno obiskala novinar in fotograf revije Jana. Na krasen poletni dan ju je pod staro lipo v gostilni nasproti muzeja pričakal oblečen v elegantno črno srajco z zlatimi progami in črne hlače, obut v črne špičake, oči pa so mu zakrivala velika sončna očala z zlatimi okvirji.
»Niti v najbolj norih sanjah si nisem zamišljal, da bi lahko dosegel, kolikor sem. Nikoli si nisem predstavljal, da bom kdaj pel v berlinski filharmoniji ali da bom dobil priznanja, kot so zlati grb mesta Maribor ali red za zasluge od predsednika moje domovine, ali da bom častni občan Pesnice in Maribora,« je Nipič odgovoril na vprašanje, ali se na tej točki v življenju počuti izpolnjenega. Dodal je, da ne more drugače, kot da je zadovoljen s svojim življenjem. »Kolikor vem, sem šele tretji Slovenec, ki je zaživa dobil svoj muzej; prvi je bil Avsenik, drugi pa Slak.«
Zamisel za muzej je zrasla čez lužo, na slavju pri guvernerju zvezne države Ohio Georgeu Voinovichu, ki se ga je udeležil s Slavkom Avsenikom, je pojasnil. »Glej Slavc, tako daleč od doma, pa imajo kar slovenski muzej za to zvrst. Pri nas ga ni – mar ne bi bilo dobro, če bi ga ti naredil?« je po lastnih besedah položil na dušo Slavku. Tam sta namreč obiskala muzej najbolj slavnih ameriških izvajalcev narodnozabavne glasbe Polka Hall of Fame. Pozneje je v Begunjah zrasel Avsenikov muzej, v Nipiču pa je tlela misel, da bi nekaj podobnega izvedel v Mariboru, svojem rojstnem kraju. Za Jarenino se je pozneje odločil na pobudo župana občine Pesnica.
Nipič je razodel še, da je takrat, ko se je pridružil Avsenikom, spoznal resnični profesionalizem, da se je moral v dveh tednih na pamet naučiti »celoten repertoar – pa ne le v slovenščini, temveč tudi v nemščini.« »Nisem bil prepričan, da bom sploh zmogel. Pa je šlo in še v tem trenutku lahko iz glave povem 30 ali 40 besedil pesmi, ki sem jih prepeval z Avseniki, bodisi v enem bodisi v drugem jeziku.«
