João Mendes, ki nosi slavni priimek svojega očeta Ronaldinha, se je znašel na prepihu kritik in nenavadnih odločitev pri Barceloni, kar je sprožilo razpravo o pričakovanjih, ki jih nalagamo mladim talentom.
Zgodba Joãa Mendesa je primer, ki izpostavlja pritisk in pričakovanja, ki obdajajo mlade športnike, zlasti tiste z znanimi priimki. Ko je prispel v Barcelono, so mnogi upali, da bo ponovil uspehe svojega očeta, enega največjih nogometašev svoje generacije. Namesto tega se je znašel na robu ekipe, kjer so njegove sposobnosti in prispevek k ekipi postavljeni pod vprašaj.
Namesto tradicionalne vloge napadalca, ki jo je pričakoval, so ga preusmerili v nenavadno nalogo snemanja tekem. To ponižanje je bilo hitro predstavljeno kot dokaz njegovega pomanjkanja nogometnega talenta, kar je povzročilo posmeh s strani javnosti in medijev širom sveta.
Nadalje, situacija razkriva dvojna merila in hitro sodbo, ki jo lahko mediji in javnost uporabijo proti mladim igralcem, še posebej tistim z znanimi starši. Mladi Mendes se ni le boril za priznanje na igrišču, temveč se je moral soočiti tudi z bremenom pričakovanj zaradi svojega priimka. Vendar pa je pomembno poudariti, da uspeh v športu ni zagotovljen s priimkom in da vsak igralec potrebuje čas, priložnosti in ustrezno mentorstvo, da doseže svoj polni potencial.