Kljub osebnim in javnim tragedijam, kot je bila smrt princese Diane, je monarhija pod njenim vodstvom ostala trdna.
Toda v času, ko bi morala biti komunikacija med britansko monarhijo in javnostjo trdna in pregledna, se zdi, da je prav nasprotno. Zadnje novice o zdravstvenem stanju princese Catherine, ki je javno razkrila, da se zdravi zaradi raka, so sicer prinesle val podpore, a hkrati odprle vrsto vprašanj o prihodnosti monarhije. Kako je mogoče, da v dobi komunikacijsko-informacijske tehnologije in družbenih omrežij, ko bi morale biti informacije dostopne in razumljive, podaniki čutijo, da so jih pustili tavati v temi?
V današnjem času, ko je tehnologija napredovala in informacije krožijo hitreje kot kadar koli prej, se tako pojavljajo dvomi o verodostojnosti informacij. To ustvarja občutek negotovosti med ljudmi, ki se sprašujejo o prihodnosti monarhije in o tem, kaj v poplavi informacij je sploh res.
Nerodna uporaba Photoshopa?
Novinar, analitik in nasprotnik monarhije Kevin Crane analizira posledice, ki jih ima najhujši neuspeh v zgodovini uporabe Photoshopa na svetovni ravni. Pri tem ugotavlja, da to kaže na globoko krizo v samem temelju monarhije in sistemu, ki jo podpira. Leto 2024 se je za britansko kraljevo družino začelo z vrsto katastrof, ki so celo za njihove v zadnjih letih težavne čase neobičajne. V začetku marca je vrsta nenavadnih komunikacijskih odločitev in javnih odsotnosti dosegla vrhunec z veliko sramoto, ko so vodilne svetovne medijske hiše razkrile, da je uradni družinski portret, na katerem so Kate in njeni trije otroci, pravzaprav le ponaredek.
Ta incident je na internetu sprožil pravi vihar, poln špekulacij in bujnih govoric, kar ni nič novega, kadar gre za javne osebnosti. Vendar ima zadeva, znana kot #KateGate, lahko res hude posledice, saj razkriva resne pomanjkljivosti na dvoru, to pa bi utegnilo povzročiti dolgoročne učinke, ki bi segali dlje od življenja neposredno vpletenih.
Zgodba, ki je preveč bizarna, da bi si jo lahko izmislili
Ko povzamemo dejstva, postane jasno, da so ljudje začutili, da nekaj ni v redu, ko so izvedeli, da sta bila dva glavna člana kraljeve družine na začetku leta hospitalizirana. Kralja Karla III. so pregledali zaradi težav s prostato, njegova snaha, princesa Kate, pa je bila v isti bolnišnici zaradi načrtovane operacije. Sicer tudi to, da je bila operacija načrtovana, menda bi bilo ravno res, saj sta se Kate in William dogovarjala za uradni obisk Italije, ki je zaradi te »načrtovane« operacije padel v vodo. Javnost so pomirili, čaš da ni razloga za skrb, a nemalo ljudi je opazilo, da princa Williama dolgo ni bilo ob ženi. Obiskal naj bi jo samo enkrat.
Pozneje se je William nekoliko umaknil in se posvetil ženi, ko se je vrnila v domačo oskrbo. To je sovpadlo s trenutkom, ko je bil tudi kralj zaradi zdravstvenih težav odsoten, kar je povzročilo začasno praznino v izvajanju dolžnosti, saj princ Harry po nizu javnih sporov ni več opravljal kraljevih dolžnosti, princ Andrew pa je izobčen zaradi škandalov. Tako je Camilla, Karlova žena, prevzela dolžnosti ob nekaterih ceremonijah, čeprav njena javna podoba žal ni ravno idealna za tako vlogo.
Nenavadna in tragična smrt
Princ William se je februarja vrnil k svojim dolžnostim, zato je bilo presenetljivo, da se ni pojavil na spominski slovesnosti za kralja Konstantina. Dogodka se ni udeležila niti lady Gabriella Windsor, saj je njen mož umrl v nenavadnih okoliščinah.
Javnost obenem ogromno časa ni videla priljubljene princese Kate, zato so bili ljudje resno zaskrbljeni zaradi njenega stanja. Pojavljati so se začela čudna javna sporočila iz palače, medtem ko so na dan prišle nekatere fotografije princese, ki v resnici nikogar niso prepričale. Večinoma so za te skrivaj posnete fotografije poskrbeli na ameriškem portalu TMZ – prva je bila fotografija iz avta, v katerem naj bi bila Kate v družbi mame, potem pa je sledil še posnetek Kate in Williama na tržnici – ljudje se bili in so še vedno prepričani, da ob princu nikakor ni njegova žena … In če je res ona – zakaj ji dovoli princ nositi težko vrečo? Saj vendarle okreva po zelo hudi operaciji! Skratka, en fotografski polom za drugim, za njimi pa po vsej verjetnosti stoji prav služba za stike z javnostjo.
Vrhunec te zgodbe je bil na materinski dan, ko je Kate objavila sliko z otroki, kar je sprožilo še večje medijsko zanimanje. Kmalu se je pokazalo, da je fotografija rezultat Photoshopa ali celo kakšnega orodja umetne inteligence. Palača je bila osramočena. Kate se je ali, bolje rečeno, naj bi se javno opravičila za spodrsljaj. Vendar je vse skupaj res bizarno, kajti če ima kdo pod nadzorom svojo službo za stike z javnostjo, je to gotovo kraljeva družina … Vsi ti spodrsljaji so nenavadni in milo rečeno čudni.
Dogajanje je polno nejasnosti in skrivnosti, kar je privedlo do vprašanja, kje je Kate. To je postalo osrednja tema razprav in pojavile so se številne teorije in špekulacije, vključno z nenavadno smrtjo Gabriellinega moža, kar je še prililo olja na ogenj … Špekuliralo se je celo, da naj bi Thomas vedel, kaj se dogaja v kraljevi družini, in naj bi bil zato »eliminiran«.
Nadaljnje dogajanje je pokazalo, da dejstva v kraljevi družini ne podpirajo nobene od različic »poslovanja kot običajno«: bolan kralj, izginula in bolna princesa, odgnan princ Harry in ne ravno ljubeč princ William, ki naj bi imel celo ljubico.
Vse razpada
Za vse, ki jih slabo zdravje ali smrt članov kraljeve družine ni osebno prizadela, je najpomembnejše, kar se je v resnici zgodilo, to, da se je nadzor nad mediji in podobo kraljeve družine porušil tako, kot preprosto nismo vajeni. Celo pred dvema letoma, ko je kraljica Elizabeta dobro vedela, da umira, je bil nadzor, ki ga je imela palača nad medijsko pripovedjo, tolikšen, da so ljudi prepričali, da so nadaljevali praznovanje diamantnega jubileja, pri katerem ni bila sposobna sodelovati. Ironično je, da je prav to marsikomu razkrilo, da je kraljica zelo blizu smrti.
»Mnogi med nami, ki nasprotujemo monarhiji, smo napovedovali, da bo izguba Elizabete kot posebne osebnosti pomenila težavo za institucijo, kar se je tudi zgodilo. Lanskoletno kronanje kralja je bilo očitno veliko manj priljubljen nacionalni dogodek, kot je bil pogreb njegove matere. Monarhisti se morajo bati bližajoče se Karlove smrti, saj se bo donosnost bolj obskurnega psevdosrednjeveškega slavja še naprej zmanjševala. Vendar se bojijo še nečesa drugega,« je nedavno zapisal kraljevi poznavalec in novinar Kevin Crane.
Nezvesti William
Veliko špekulacij o kraljevem zasebnem življenju, ki jih lahko vidite na spletu, je izmišljenih, nekaj pa ne. Pomembno je, da se vse več ljudi v angleško govorečem svetu zaveda poročil, ki so pogosta v mednarodnem tisku, da se je zgodovina pri prestolonasledniku ponovila. Tako kot njegov oče v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja naj bi imel tudi William že vrsto let razmerje z aristokratinjo, in prav to – in ne domnevno »sporna« osebnost Meghan Markle – naj bi privedlo do spora, ki je njegovega mlajšega brata pregnal iz palače.
V palači vlada panika!
Nenavadno vedenje v palači je verjetno v resnici panično: Karel je star 75 let in se bojuje z rakom, to pa niso dobre možnosti niti ob najboljši zdravstveni oskrbi na svetu. Če bi umrl, medtem ko bi sinov zakon zaradi nezvestobe (o čemer bi težko pridigal, saj je bila kraljica Camilla njegova aristokratska ljubica) propadel, bi bil William prvi vladajoči kralj, ki se je ločil od svoje kraljice po Henriku VIII. Tega si v Buckinghamski palači nikakor ne želijo. Zdi se vsaj verjetno, da Catherine ne uživa v možnosti, da bi ponovno uprizorila poznejše življenje svoje soimenjakinje iz renesančnega obdobja, in to je še en razlog, zakaj princese toliko časa ni bilo na vidiku. »Vse to bo na koncu vplivalo na politiko: le še težje bo še naprej potlačiti pereče vprašanje, zakaj je treba dramo dinastije tako temeljito vključiti v javno življenje v tej državi,« je še zapisal Crane.
William zadnji?
Britanska javnost za zdaj ostaja večinsko monarhistična, vendar celo ljubitelji krone odkrito priznavajo, da se razmere spreminjajo. Javnomnenjske raziskave so več desetletij kazale trdno podporo kraljevi družini, ki je v začetku leta 2010 celo naraščala, tudi zato, ker sta bila poroka Williama in Kate ter kraljičin zlati jubilej večinoma uspešna javna dogodka. Od leta 2019, ko se je princ Andrew sam uničil na televiziji zaradi svoje povezave z zloglasnima trgovcema s spolnimi storitvami Jeffreyjem Epsteinom in Ghislaine Maxwell, so šle stvari izrazito narobe. Celo po navadi preudarna Elizabeta si je nekoliko pokvarila ugled, ko je bilo videti, da ga brani, potem ko je večina javnosti izrazila upravičen odpor do Andrewevega vedenja.
Od takrat so imeli zdaj že povsem prežvečen spor med paroma Harry-Meghan in William-Kate, ki je zdolgočasil celo zagrizene kraljeve oboževalce. Smrt princa Philipa leta 2021 je bila za javnost veliko manj pomembna, kot je želel politično-medijski establišment, čeprav so v tem primeru opravili odlično delo, da so v britanskem in ameriškem tisku ohranili v tajnosti prinčeve skoke čez plot (če vas zanima, francoski tisk tega ni storil). Kot že omenjeno, so bile slovesnosti ob koncu Elizabetinega življenja le delno uspešne.
Podpirajo jih večinoma upokojenci
Vendar nam mora čas tega zatona zakričati še nekaj drugega: sovpada z globoko družbeno krizo, v katero je Velika Britanija zašla konec prejšnjega desetletja. Ankete, ki podpirajo ohranitev monarhije, so presenetljivo podobne tistim, ki jih ima konservativna stranka: močne so le med upokojenci in vse bolj apatične ali sovražne, ko pogledamo vse mlajše generacije. Monarhija na rahlo shakespearski način ni dobro usklajena z državo, ki naj bi jo poosebljala. Monarhisti se tega po svoje zavedajo in pogosto navajajo »krizo življenjskih stroškov« (kot naj bi vljudno poimenovali propad neoliberalizma) kot glavni razlog, zakaj se vse več ljudi odvrača od kraljeve družine.
Sporno nezasluženo bogastvo
Britanska kraljeva družina, tako kot vse sodobne monarhije, je navsezadnje rezultat državotvornega kompromisa, ki je bil sklenjen, ko je bil kapitalizem že trdno uveljavljen. To se je v Veliki Britaniji zgodilo prej kot skoraj povsod drugje, vendar še vedno govorimo le o sedemnajstem stoletju. Dogovor je bil, da je različica voditeljev predmodernega reda (ali nekaj zlahka dostopnih nemških nadomestkov) imela privilegij, da ostane kot navidezna glava nove države. Okoli sebe so lahko vzdrževali strukturo pokroviteljstva in nezasluženega bogastva, v zameno za to pa so morali v resnici precej banalnim in pogosto neprijetnim funkcijam nove meščanske države dati pridih starodavnosti, kontinuitete in mističnosti. To se je zelo dobro obneslo kot ideološko sredstvo. Vendar mora monarh svoje neoprijemljive lastnosti projicirati na državo, ki dobro deluje za kapitalistični razred in ki lahko v zameno poskrbi, da materialni dejavniki ne vplivajo preveč na sijajno podobo kraljeve družine. V današnji Veliki Britaniji obe strani te ureditve vzporedno propadata, kar bi morda morali od njiju vedno pričakovati. »Čeprav smo na revolucionarni levici vedno nasprotovali monarhiji, njene odprave na splošno nismo uvrščali visoko na sezname vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati. Splošna stopnja podpore dvoru se je zdela previsoka, to ni bilo vprašanje, zaradi katerega bi bilo vredno razcepiti druge koalicije. Nikoli se nam ni zdelo nujno vprašanje, sedanje težave pa so morda to za vedno spremenile,« je še zapisal Crane. Kar nekaj ljudi torej pričakuje pravi zlom monarhije ali pa presenetljiv preobrat – morda krona ne bo pristala na Williamovi glavi – morda jo bo nekaj let nosil kdo drug … Ali pa nihče.
V zgodovini Velike Britanije je bilo več obdobij, ko se je zdelo, da je monarhija na robu razpada ali je bila močno ogrožena. Tu je nekaj ključnih trenutkov.
Angleška državljanska vojna (1642–1651): Ta konflikt med kraljevimi silami (kavalirji) in parlamentarnimi silami (okrogloglavi) je privedel do začasne odprave monarhije in ustanovitve republike pod Oliverjem Cromwellom. Kralj Karel I. je bil obsojen na smrt in usmrčen leta 1649. Monarhija je bila obnovljena leta 1660.
Slavna revolucija (Glorious revolution, 1688): Ta dogodek je vključeval zamenjavo kralja Jakoba II. z njegovo hčerjo Marijo II. in njenim možem, Viljemom Oranskim. To je bilo delno posledica verskih napetosti, saj je bil Jakob II. katoličan, kar je povzročalo nemir med večinsko protestantsko populacijo. Slavna revolucija je pripeljala do sprejetja Listine pravic (Bill of Rights), ki je omejila moči monarha in okrepila vlogo parlamenta.
Ameriška vojna za neodvisnost (1775–1783): Čeprav to ni neposredno vplivalo na obstoj britanske monarhije znotraj Združenega kraljestva, je izguba ameriških kolonij pomenila velik udarec za britansko imperialno moč in prestiž.
Abdikacija Edvarda VIII. (1936): Edvardova odločitev za odstop s prestola, da bi se poročil z Wallis Simpson, ameriško ločenko, je povzročila ustavno krizo. Prvič v moderni zgodovini se je zgodilo, da je britanski monarh abdiciral, kar je sprožilo vprašanja o trdnosti in prihodnosti monarhije.
Različne krize 20. in 21. stoletja: V novejšem času so različne osebne in javne krize znotraj kraljeve družine, vključno z ločitvami, smrtjo princese Diane in razkritji v medijih, privedle do javnih razprav o vlogi in prihodnosti monarhije.
