Jože Drabik je bil nad zmago presenečen: »Nikoli, niti v snu si nisem predstavljal, da bi lahko prišel do konca. Kviz spremljam že vsa leta, bil sem tudi med publiko, in mi je jasno, da je to sistem, kjer težko zmagaš, teoretično nimaš možnosti, ker so vprašanja ne le iz splošnega znanja, temveč tudi zelo specifična in težka. Ampak življenje piše svoje zgodbe,« se zasmeji in doda, da sploh ne ve, kako mu je uspelo, ker je med oddajo padel v nekakšen trans. »Res ne vem, kaj se je takrat z mano dogajalo. Ko mi je Mario rekel, da sem že ne vem kako daleč in da imam še vse jokerje, mi to tisti trenutek ni pomenilo nič. Bil sem v nekem svojem svetu. Sam sebi se čudim, kako sem lahko tako mirno odpeljal, se kar sprehajal skozi neznane labirinte in vedno našel pravi izhod.«
Ko ga vprašamo, ali mu gre tako dobro tudi v življenju, zamahne z roko, da ne more biti vse samo lepo. »Bilo je tudi veliko padcev in grdega, a važno je, da se vsakič pobereš – to je edino, kar v življenju šteje. Ni važno, kolikokrat padeš, ampak da se znaš vsakič pobrati. To na koncu vodi v neko pomirjenost in zadovoljstvo – z življenjem in s samim seboj. Gre za dober občutek, da sem tukaj, da mi je lepo in da se imam fino.«
Denar otrokom in za razvajanje
Mario o Jožetu
»Spomin na snemanje oddaje z gospodom Jožetom je še vedno živ. Predvsem kako neverjetno miren in zbran je ostal vse do zadnjega vprašanja. Mislim, da sem bil jaz v večjem stresu kot on. To najbrž prinesejo leta in modrost. Vsekakor je mojstrsko odigral igro in ni padel v nobeno past, ki mu jo je nastavil Joker. In ni jih bilo malo. Bravo.«
Zato bo tudi denar, ki si ga je prislužil na Jokerju, uporabil za razvajanje. »Nekajkrat bom šel v kakšne toplice ali na morje – bazenčki, savnice, lepi dogodki, prijetna družba … To je to, kar potrebujem. Uživanje z veliko začetnico.« Nekaj bodo seveda dobili tudi njegovi trije otroci in trije vnuki (četrti je pravkar na poti, izda). »Sinova in hči imajo že svoja življenja, nismo odvisni drug od drugega, smo pa navezani. Mislim, da imam pravico v prvi vrsti poskrbeti zase, ker če je meni dobro, je tudi njim lepše.« Zaradi dobljenega denarja se v njegovem življenju ne bo kaj bistveno spremenilo. »V bistvu to niti ni tak denar, čeprav se sliši veliko. Najprej so davki – četrtino takoj cesar vzame, potem bo šlo nekaj za otroke, kar ostane – kaj lahko s tem narediš? Nič, razen da se imaš nekaj časa dobro. A ljudje imajo pravico razmišljati po svoje, verjetno me bo marsikdo tudi grdo pogledal, a s tem se ne obremenjujem, me ne zanimajo drugi, ampak le jaz, moje stanje in počutje.«
Štiri mesece molčal o zmagi
Zmage z družino še ni proslavil, saj do sobotnega predvajanja oddaje ni nihče, razen njegove hčerke, ki je bila z njim na snemanju kot njegova pomoč, vedel, da je dobil dvajset tisoč evrov. Pa so snemali že sredi novembra! »Sem moral kar dolgo tiščati v sebi in skrivati. Štiri mesece, to je skoraj pol nosečnosti,« se smeji, kakšno presenečenje je čakalo njegovo družino in prijatelje. Eden od sinov, igralec Iztok Drabik Jug, je oddajo gledal celo v Berlinu, kjer je ravno gostoval. Mimogrede: tudi Jože je amaterski igralec, pogosto ga lahko vidimo tudi v kakšni reklami ali kot statista. »Igram še vedno, ja, se najde vse sorte neumnosti. Nisem še vsega spustil iz rok, čeprav sem že trinajst let v penziji. V pokoju sem samo zato, da lahko rečem, da nimam nobenega časa,« navihano pove.
Spomnimo se ga tudi iz 4. sezone šova Ljubezen po domače, ko se je potegoval za ljubezen Metke Šeškar – in jo na koncu tudi osvojil, a se jima žal ni izšlo. »Hvala bogu sem še vedno sam svoj. Tako je najbolj 'komot'. Tudi v noben šov ne bom šel več, zdaj jih imam dovolj,« zagotovi Jože, ki je v istem šovu sodeloval tudi kot komentator. »Me pa ljudje še vedno prepoznavajo, a s tem ni nič narobe, prostovoljno sem šel v šov, to je pač posledica tega in s tem moram živeti. Verjetno bo zdaj, ko sem zmagal na Jokerju, spet eskaliralo. Sploh ker grem vsak dan v center Ljubljane, se sprehajam po tržnici in srečujem ogromno ljudi. Na srečo pa nimam še nobene negativne izkušnje, upam, da je tudi ne bo.«
