Tretji Maksimovićev celovečerec - po filmih Hvala za Sunderland (2012) in Nika (2016) - je nastal kot slovensko-luksemburško-hrvaško-slovaška koprodukcija po scenariju Saše Eržen. Posneli so ga v času korone v skoraj prazni in božično okrašeni Ljubljani.
Film je nazadnje prejel nagrado na filmskem festivalu K3 v Beljaku za najboljši film festivala, pred tem pa je bil razglašen za najboljši otroški film na letošnjem filmskem festivalu v Sarajevu. Dobil je tudi nagrado občinstva za najboljši film na filmskem festivalu za otroke KinoKino v Zagrebu.
Film izjemno gledanost beleži tudi v drugih državah, kjer je na sporedu kinematografov. V prvih šestih tednih predvajanja v hrvaških kinematografih si ga je ogledalo več kot 31.000 gledalcev.
Ker so se za ogled filma odločile številne šole, so ustvarjalci poleg filma pripravili tudi pedagoško gradivo, s katerim lahko učitelji naslovijo tematike, ki niso vezane le na božični večer, so še sporočili slovenski producenti filma.
