Rebeka, lepo pozdravljeni. Hvala, ker ste danes z nami, kljub temu da smo vstopili v december in imate v »Božičkovi pisarni« verjetno precej dela. Predlagam, da najin pogovor začneva s klasičnim vprašanjem: Kaj vam pomeni božič in kako ga doživljate?
December je moj najljubši mesec in obožujem praznične dni. To je moj čas v letu, polno je lučk, bleščic in snežink. Verjamem, da je to čarobni čas. Božič je čas, ko se vsaj malce ustavimo, se posvetimo svojim najdražjim in uživamo v prazničnem pričakovanju ter verjamemo v dobre stvari. To je tudi čas, ko malce pozabimo na slabe in negativne stvari. Vse leto delam 300 na uro, za božič pa se tudi jaz ustavim in se posvetim meni dragim ljudem.
Kot pravite, obožujete ves ta »praznično novoletni kič«. Se je ljubezen do božiča rodila že v otroštvu?
Zame prazničnega kiča v bistvu ni nikoli dovolj ali preveč, ker se vedno lahko doda še kakšen okrasek. (smeh) To je razvidno tudi iz moje zaloge, ki bi mi jo lahko zavidala celo kakšna trgovina. (smeh) Zagotovo sta k temu pripomogla tudi starša, saj sta vedno poskrbela, da je bilo med prazniki zelo lepo, da smo kam šli, da sva bila z bratom v pričakovanju daril, nikoli ni manjkalo otroških radosti. Na ta čas imam res zelo lepe spomine. Tudi sama sem takšna, ko gre za moji hčerki. Rada pa presenetim tudi druge, ki mi veliko pomenijo. Vedno imam na skrbi, da nikogar ne pozabim.
Bi z nami lahko delili najlepši božični spomin vašega otroštva? Kaj vam pričarajo spomini?
Ne morem izpostaviti samo ene stvari, kot sem povedala, je bilo vedno lepo. Starša sta se potrudila, da je bilo to obdobje nekaj resnično lepega. Ko pomislim na božični čas v otroštvu, pa se najbolj spomnim občutka pričakovanja, kaj se bo zgodilo, kaj bova z bratom doživela, kaj sta starša pripravila, kakšna bodo darila pod smrečico ...
Kaj pa je tisto, kar v prazničnem času vašim otrokom nariše nasmeh na obraz?
Zagotovo to, da več časa preživimo skupaj, ko pečemo piškote, pojemo, plešemo ... Gledamo tudi božične filme, Sam doma bo aktualen letos tudi pri nas. (smeh) Vsako leto decembra jima naredim adventni koledar, da niso samo sladkarije ves mesec, ampak gremo recimo na pohod z lučkami, pa na drsanje, pečemo piškote, kupimo hrano in jo nesemo v zavetišče ... Poskrbeti skušam za čim več dejavnosti, ki so poučne in zabavne hkrati, seveda si prizadevam, da gre tudi za kakšno dobro dejanje. Najpomembnejše pa je vsekakor to, da smo skupaj.
Skozi vsa leta »božičnega udejstvovanja« ste si prislužili naziv Božična kraljica. Pred dvema letoma ste izdali božično knjigo, lansko leto skupaj s Sebastjanom posneli božični hit, letos ste se lotili šova. Kaj ste pripravili?
Šov je nekaj, kar sem si želela že dolgo. Dejansko gre za mojo dolgoletno željo ter veliko dela in truda, tudi skrbi in živcev. (smeh) Okoli sebe sem zbrala vrhunsko ekipo, ki mi je pomagala uresničiti mojo vizijo, kako bi bil šov videti. Tovrstni šovi se v tujini dogajajo že dolgo, jaz sem želela to narediti tudi pri nas. Lahko bi rekla, da gre za »proslavo« najlepšega dela leta. (smeh)
Kaj je tisto, kar je navdihnilo vaš bogati božični šov, doživetje za vse naše čute?
To so zagotovo prazniki in praznično vzdušje. Veselje, ki je v zraku, dobra volja, pozitivna energija in pričakovanje, da se bo zgodilo nekaj lepega. Seveda pa v prvi vrsti moja ljubezen do prazničnih dni.
Kako se počutite v tako odgovorni vlogi – zabavati ljudi in jim pričarati čarobne in nepozabne praznike?
Priznam, da ta vloga nosi precej odgovornosti. Po drugi strani pa imam praznike tako zelo rada, da sem bila prepričana, da bom poskrbela, da jih bodo vzljubili tudi tisti, ki niso nad tem delom leta najbolj navdušeni. (smeh) Sicer večina ljudi po mojem mnenju uživa v praznikih, ker se je zelo težko upreti temu čudovitemu vzdušju, sploh letos, ko smo si po dveh letih lahko dali malo duška.
Nedavno ste dejali, da nas lučke po okrašenih mestih ne smejo povsem zaslepiti, temveč moramo odpreti svoje srce in poskušati narediti tudi kakšno dobrodelno stvar. Kakšen bo letos vaš doprinos?
Jaz se trudim in si prizadevam, da sem dobrodelna vse leto. Sodelujem na humanitarnih dogodkih, sodelujem z dobrodelnimi organizacijami, pošiljam tudi SMS sporočila, ko so kakšne dobrodelne akcije. Tudi s prijatelji namesto daril drug drugemu podarimo denar v dobrodelne namene. Seveda pa tudi na kakšen manjši način, kot je hrana za zavetišče. Dobrodelnim organizacijam praktično še nikoli nisem rekla ne in se odzovem, če se le lahko. V tem duhu vzgajam tudi svoji hčerki, hkrati skušam vplivati tudi na druge. Če le lahko, vedno pomagam, to mi ni nikoli težko.
Nam za konec zgolj še zaupate – ste že napisali pismo Božičku? Česa ste si letos iskreno zaželeli?
Božiček mi je letos uresničil že kar nekaj želja, božični šov je zagotovo ena izmed njih. Očitno sem bila zelo pridna. (smeh) Sem pa to leto veliko potovala, veliko smo se družili s prijatelji, uspešno je bilo spletno mesto nepremagljiva.si, kjer smo imeli tudi izbor za najbolj »nepremagljivo Slovenko«. Tik pred božičnim šovom pa je luč sveta ugledala še naša kuharska knjiga, Nepremagljiva kuhinja z Almo Rekić, na katero sem izjemno ponosna. Hkrati sem vesela, ker vem, da letos ne bom imela velikega dela z božično večerjo, Alma mi je praktično vse pripravila v knjigi. (smeh) Zagotovo pa ostaja želja, da bi bili vsi zdravi in da bi bila uspešna pri novo zastavljenih projektih, o katerih boste slišali kmalu. Sem pa prepričana, da me bo Božiček uslišal, saj grem letos k njemu na Laponsko kar dvakrat, tako da mu bom svoje želje kar prebrala. (smeh)
