Čeprav vreme tega ne kaže, je še nedolgo nazaj bilo poletje. Kakšno je bilo za vas?
Za mano je res pestro in delovno poletje. S poletnimi koncerti smo se že poslovili, zdaj so na vrsti jesenski, ki se nato premaknejo v kulturne domove in dvorane.
September je bil ves deževen, so zaradi tega odpadali koncerti?
Da, kar nekaj koncertov je odpadlo zaradi vremena. Še nobeno leto nismo imeli takšnih težav zaradi vremena, poleg tega se je še zelo ohladilo, a vse bomo nadoknadili z jesenskimi koncerti, ki so nadaljevanje moje praznovanje 10-letke. Že celo leto praznujem mojih 10 let na glasbeni sceni. Zame je to nekaj najlepšega, da lahko to svoje veselje delim s poslušalci in oboževalci.
10 let je dolga doba na glasbeni sceni, začeli ste pri 16 letih; ste se zelo spremenili v tem času?
Vsekakor nisem več otrok, to je največja sprememba. Pri 16 letih si vendarle še otrok. V teh 10 letih se mi je nabralo ogromno izkušenj, spoznala sem kup novih ljudi. Po 10 letih imam končno tudi svojo ekipo in svoj band, to je največ, kar si lahko glasbenik želi.
Ste sami avtorica svojih pesmi?
Sem soavtorica, ustvarjamo skupaj z Žanom Serčičem in z bendom. Smo zelo ustvarjalni tim, ravno zdaj pripravljamo novo skladbo.
Kje najdete navdih za ustvarjanje glasbe?
Navdih je vse, kar se dogaja okoli mene, tudi najmanjši dogodki. Na primer, aprila smo imeli v Siti teatru v Ljubljani koncert. Na odru sva pela skupaj z Žanom, in on je med nastopom dobi navdih za novo pesem. Ko sva se naslednjič namreč dobila, mi je rekel, da je med mojim petjem dobil navdih in nastala je pesem Nočem, da greš, ki smo jo poleti izdali. Še najmanjša malenkost je lahko velik navdih za ustvarjanje.
Ta pesem, Nočem ga greš je bila izven vaših okvirjev, se strinjate? Nekaj, česar pri vas sicer nismo navajeni.
Res je, tudi sam videospot je bil izven mojega okvirja, a mi je to všeč, da stopim izven svojega okvirja. Takrat se običajno zgodijo najboljše stvari. Moraš si upati in oditi iz cone udobja – pa ne le v glasbi, ampak v vseh stvareh. Še ena zanimivost se je zgodila: ko smo imeli to pesem že posneto, sem razmišljala, kakšni video podoba bi bila ob tej glasbi. Poklicala sem Niko Krmec, influencerko in kreativko. Poslala sem ji pesem, če bi morda imela kakšno idejo, ona pa je v enem dnevu napisala scenarij in to je bilo to.
Koliko spremljate glasbeno industrijo – greste tudi sami na koncert svojih kolegov ali pa v tujino? Imate kakšne glasbene idole, ki so vam všeč?
Če imam čas, grem vedno poslušati in podpreti moje glasbene kolege in kolegice. Sploh naše, slovenske glasbenike. Manj časa pa imam za obiske koncertov v tujini, a to je zdaj na mojem seznamu želja.
Pa kot najstnica, ste bila oboževalka kakšne skupine, pevke ali pevca?
Celo otroštvo sem bila velika oboževalka pevke Beyonce. Spomnim se, da sem šla kot najstnica v Zagreb na njen koncert. Cel koncert sem se jokala od sreče in še danes je to zame eden najlepših koncertov, na katerih sem bila.
Tudi vi imate oboževalce, vas ustavljajo na cesti, kaj želijo?
To sem sprejela kot del mojega poklica oziroma načina življenja. To mi je zelo lepo, sploh otroci, ko te pogledajo z veliki očmi, ko me prepoznajo. Lepo je, ko te gledajo kot idola.
Pri 16 ste nastopili na velikem evrovizijskem odru – si želite to še kdaj ponoviti?
Po eni strani želja ostaja, nekje globoko v meni, skrita, da bi šla znova na Evrovizijio. Morda tudi zaradi tega, da bi lahko primerjala, kako sem to doživljala kot 16-letnica in zdaj, pri 26. letih, ko sem odrasla oseba. Res pa je, da je bil nastop na Evroviziji moje otroške sanje, ki sem jih dosegla. In morda zato ne bi šla, ker želim, da mi to ostane v takem spominu, kot ga imam zdaj, ker sem si to takrat res neskončno želela.
Kakšne pa so zdaj vaše sanje? Večina glasbenikov sanja o tem, da bi nastopila na Evrovoziji, vi ste to odkljukali pri 16 letih.
Vsakič, ko prideš do točke, ko si naredil nekaj dobrega, si želiš še več. Vsi smo tako narejeni: ko nekaj dosežeš, si želiš še več. Jaz si želim še več glasbe, publike, večje koncerte... A vsaka stvar potrebuje svoj čas.
Kako pa preživljate dneve, s čim se ukvarjate?
Odvisno, imam zelo razgiban urnik. Ko pa si vzamem čas zase in odklopim, se največ posvetim družini in kužku, še najraje grem z njim na kakšen hrib, v naravo. Zanimivo je, da ko greva na Pohorje, sem jaz bistveno bolj utrujena od kužka Luckyja. Ponj sem šla v času korone, je še mlad kuža.
Živite na Štajerskem? Sicer ste Korošica, kajne?
Trenutno še živim na Štajerskem, v Mariboru. Veliko narave je okoli in tako se lahko najbolje spočijem in napolnim baterije. Sicer sem iz Šentjanža pri Dravogradu.
Imate partnerja, kaj vam je pomembno v razmerju?
Nerada razlagam o naju. Lahko pa povem, da mi je zelo pomembno, da v odnosu spodbujaš drug drugega, da spodbujaš njegovo rast in da je to obojestransko. Se razvijaš kot oseba in tako lahko skupaj funkcioniraš. Da se oba razvijata kot individuuma.
Pa poroka, ste ji naklonjeni?
Sem zelo družinski človek. Imam lep vzor: moja starša sta poročena že 30 let in od doma imam lep vzor, da je možno ohranjati lepo in dolgo razmerje. Te vrednote sta prenesla name in si tega tudi sama želim v prihodnosti. Vsi si želimo razmerja, ki bo funkcioniralo – ali bo to s poroko ali brez, pa je odločitev posameznika oz. parov.
O razmerju veliko pove tudi to, kakšna sta s partnerjem, ko se spreta: sta ognjevita ali bolj umirjena, spravljiva?
Pri meni velja to, da potrebujem nasprotje. Sem zelo ekspresivna oseba, govorim na glas in zelo rada komuniciram. Če prode do spora, pa če je to s fantom, sestro, prijateljico ali kom drugim, je zame najpomembneje, da se se razčisti z dobro komunikacijo. Na primer, tudi z bendom smo že nekaj časa skupaj in moraš znati res dobro komunicirati, da lahko deluješ skupaj. Situacijo je treba najprej umiriti, potem pa se pogovoriti na način, da so vsi zadovoljni. Hkrati pa tudi ne morem funkcionirati z nekom, če se gledava grdo, tega ne znam. Ne morem biti skregana z nekom, ne morem funkcionirati z zamero. Ne maram, če ljudje v sebi držijo stvari – vedno si želim, da bi se pogovorili in razrešili.
Omenili ste, da pripravljate novo pesem, kaj še načrtujete za jesen?
Novo pesem ustvarjamo in upam, da bo čim prej ugledala luč sveta. Sicer pa nas, če bomo res pridni, po Novem letu čaka izid novega albuma. In najbolj se veselim tega ustvarjalnega procesa, ker mi da še več zagona za kreativnost in koncerte.
Veliko slovenskih glasbenikov se uveljavlja ali pa se želi uveljaviti na Hrvaškem. Tudi vas mika, da bi poskusili čez mejo?
Ne razmišljam o tem, ker je moja glava tu, v Sloveniji. A nikoli ne reci nikoli – ne vem, kam me bo popeljala glasba, kaj bo v prihodnosti. V tem ne vidim nič slabega, a zaenkrat tega nimam v načrtih. A kot rečeno: nikoli ne reci nikoli.
