Pred kratkim ste se vrnili z gostovanja v Španiji, kjer ste se predstavili z baletom Gusar. Nam lahko zaupate kaj več?
Res je, imeli smo čast, da smo bili povabljeni na enega največjih festivalov v Španiji v Granadi. Plesali smo v notranjosti Alhambre, ki je turistično izredno zanimiva in pomembna. Potem pa smo imeli še dve predstavi v španski Mursiji. Za nami je torej nepozabno in uspešno gostovanje, smo pa zelo utrujeni.
S kakšnimi vtisi ste se vrnili domov?
Izredno prijazni ljudje, željni kulture, željni vsega lepega, dobra hrana in seveda vročina. Uspelo nam je, imeli smo se lepo, tako da sami lepi občutki in pozitivni presežki.
Doma vas čakajo počitnice, na odre se vračate jeseni. Kaj pripravljate?
Ko vi rečete jeseni, za nas pomeni, da pridemo v službo že 16. avgusta, da se spravimo v formo, da se telo pripravi, da se spomnimo predstav. Sezono bomo začeli s predstavo Gusar, tega se resnično veselim, ker gre za izredno lepo pravljico, sledijo uvodni koncerti in nova premiera novembra, koreograf je naš umetniški vodja Rento Zanella. Decembra bo seveda na sporedu Hrestač in januarja nova premiera Giselle.
Balet oziroma ples je vaša absolutna ljubezen. To ste dokazali tudi v priljubljeni oddaji Slovenija ima talent, kjer ste se pojavili v vlogi žirantke. Od nekdaj ste podpirali plesne ustvarjalce, zakaj?
Zdi se mi, da Slovenci zelo radi plešemo, s plesom se da vse izraziti, vse povedati. Govorica telesa je prvi jezik, ki je obstajal. Premalo ljudi se poteguje za ples, nekako je petje vedno na prvo žogo naredilo poseben vtis, ples pa ne. Zdelo se mi je, da je moja misija, da zagovarjam plesni svet, predvsem zato, ker je v Sloveniji veliko odličnih plesalcev.
Kaj prevladuje na poti k uspehu, talent ali delo?
Vedno zagovarjam, da je talent le 10 odstotkov, drugo je delo.
Kako bi mlade plesne ustvarjalce pospremili na pot k uspehu? Kaj bi jim svetovali?
Predvsem to, naj ne bodo preveč samokritični, hkrati pa naj se zavedajo, da se z vsakim padcem nekaj naučimo, se poberemo in gremo naprej. Nikoli nismo na vrhu hriba, ples se razvija, mi se razvijamo, vedno je prostor za izboljšanje. Tekmuj sam s seboj, hkrati pa glej na druge pozitivno, da se tudi sam iz tega nekaj novega naučiš.
Menda kreirate svojo blagovno znamko baletnih dresov. Je to res?
Res je, zdi se mi, da česa takšnega v Sloveniji še nimamo. Dresi za balet, dresi za gimnastiko ... narejeni so v Sloveniji iz slovenskih materialov, ki jih tudi recikliramo. Sicer sem šele začela, to je moj hobi, nekaj, kar počnem za dušo. Stvari se razvijajo zelo počasi, imam šest, sedem modelov dresov tako za punčke kot za ženske. Na voljo so tudi trenirke, pajkice, kolenčniki ... Vse je še v začetni fazi in upam, da se nekoč razvije v blagovno znamko, ki bo nekaj pomenila.
Kaj pa vas je navdihnilo za ustvarjanje na tem področju?
Ko plešeš, moraš biti všeč sam sebi. Ko plešeš, se gledaš v ogledalo ali pa te gledajo drugi. In res je pomembno, da se dobro počutiš v tistem, kar oblečeš, in da si si seveda všeč. Le tako lahko samozavestno nastopiš, se ne ukvarjaš s kompleksi, temveč si prepričan, da zmoreš, da si najlepša in najboljša. Pomembno je imeti pravo oblačilo, v katerem se počutiš udobno, oblačilo, ki je dobro za vadbo, prijazno do kože, zraven pa še lepo.
Vse to skupaj je bil moj navdih.
Kje lahko spremljamo vaše delo?
Znamka se imenuje »Dancerka by Ana Klašnja«. Moje kreacije najdete na spletu, kjer si lahko kupite kaj lepega.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Nekaj časa bom še plesala, ker se mi zdi, da sem v tistih letih, ko lahko izkoristim svoje izkušnje in mi telo še služi. Potem bom pa videla. Morda se bom posvetila učenju otrok, profesionalnih plesalcev, asistiranju pri koreografijah in tudi moji plesni znamki. Morda me čaka tudi kakšen projekt na televiziji. Pustim se presenetiti, dan za dnem. Predvsem pa bom v prvi vrsti preživljala čas s svojim malim fantkom.
