Tanja je ena od treh komentatorjev v oddaji Poroka na drugi pogled na Planet TV, v kateri s Špelo Grošelj in Milanom Gačanovičem komentirajo dejanja, vedenje in besede parov, ki so se poročili na prvi pogled. Njeni komentarji so duhoviti, čeprav dajo slutiti, da ima Tanja za sabo kar nekaj neuspešnih zvez. No, saj tega sploh ne skriva, ampak čisto odkrito pove. Tanja je tudi soavtorica zabavnega besedila Večno samska za gledališko predstavo, ki jo uprizarja njena prijateljica Tina Gorenjak.
Tanja, kako pa vi doživljate pare iz šova Ljubezen na prvi pogled?
Zelo različno, ker bi nekaterim lahko rekla »pari«, drugim pa bolj »dispari«. (smeh)
Kot pri vseh ljudeh so mi seveda nekateri bolj simpatični in se z njimi prej poistovetim, z drugimi si pa ne morem toliko »pomagati«. Tako kot nekateri z mano. (smeh)
Se vam zdijo posebni, nori, odštekani?
Nora in odštekana je že sama izkušnja, s katero se spoprijemajo. Vsekakor pa so tudi nekateri pari, ki so jih sestavili, zelo posebni, ker človek išče točke, po katerih naj bi se ujemali. Ampak če smo realni – tudi v dejanskem življenju, kjer se pari najdejo brez strokovnjakov, se marsikdaj vprašam, kako in zakaj. Čudna so pota ljubezni. (smeh)
Bi si kdaj privoščili takšen »izlet v neznano«?
Kdaj prej bi odgovorila, da ne. Ampak to sem rekla tudi za spletno zmenkovanje, pa sem se tega zarečenega kruha že najedla. Ker postaja na tem svetu čedalje teže spoznati nekoga, s katerim bi delil dobro in slabo, in ker smo vsi stalno v neki hektiki ter zavoljo situacij zdravstvenega kova občasno še lokacijsko omejeni, je mogoče, da se kdaj odločim tudi za kaj takega. Če ne drugega, se človek vsaj nauči kaj novega o sebi.
Radi poveste, da ste imeli že kar nekaj neuspešnih zvez. Ste odkrili kakšno rdečo nit v njih?
Da, sebe. (smeh) Ne, saj ne. Seveda imamo vsi neke vzorce, s katerimi se bolj ali manj uspešno borimo in jih vlačimo s sabo, ko je to že povsem nepotrebno. Tako da ima vsekakor tudi moja izbira moških svoj vzorec, s katerim pa sem se zadnja leta pridno ukvarjala in verjamem, da mi je uspelo marsikaj spremeniti in predelati. Ampak več vam bom pa lahko povedala, ko to preizkusim v praksi.
Ste se iz tega šova česa naučili – kaj je dobro početi v zvezi ali kaj ne?
Morate vedeti, da sem v teoriji ekstremno pametna. (smeh) V teoriji vem vse. Od tega, kako moraš ljubiti in ceniti sebe, do tega, kakšno zdravo zvezo si želim. Ampak zagotovo je tak šov opozorilo, kjer med komentiranjem drugih ugotoviš, da so ti kakšne njihove »hibe« zelo blizu in je mogoče čas, da se jih lotiš tudi pri sebi. Drugače pa menim, da lahko prebereš vse knjige, pogledaš vse šove, ampak dokler ne spoznaš človeka, ki je za svojo rast delal toliko kot ti sam, težko vso to pamet uveljavljaš v praksi.
Kaj priporočate parom v tem šovu, kako naj gradijo zvezo?
Joj, že prijateljem skušam biti na tem področju samo v oporo in čim manj pametovati, ker vem, da smo ljudje zelo različni in potrebujemo zelo drugačne stvari. Sama sem sicer zagovornica tega, da se zveza gradi na iskrenem prijateljstvu. Ker v tem je zajeto vse spoštovanje, zaupanje in ljubezen, ki jih človek dolgoročno potrebuje.
Kateri par je vaš najljubši?
Še vedno navijam za Monjo in Janka. Nekaj pri njiju se me dotakne, ker se pozna, da sta zaradi izkušenj sicer res zelo harmonična, a istočasno zategnjena in boječa. Kar je seveda zelo razumljivo, toda sama v njiju vidim veliko možnosti, da iz pravega prijateljstva zraste ljubezen.
Kateri par pa je bil po vašem že vnaprej obsojen na propad?
Za Kate in Sandija sem ves čas vedela, da ne bo šlo. Tu verjetno dodaten komentar sploh ni potreben. Pa seveda Sanela in Andraž, ki sta se trudila, da bi se vsaj tolerirala, pa jima je še tu spodletelo. Mnogo preveč dela za premalo učinka, bi rekla.
Kaj je tisto, kar drži skupaj dober zakon ali dobro zvezo?
Kot sem rekla že prej – iskreno prijateljstvo. Kjer je tvoj partner tvoja opora v težkih trenutkih in tvoj največji navijač v uspešnih.
Si želite tudi vi kdaj obleči belo poročno obleko?
Za belo je mogoče že malo prepozno. (smeh) Ne vem, nikoli si nisem zares želela poroke. Z leti se mi je zazdela lepa ideja o zaroki, kjer se moški potrudi in te preseneti s tem, da te zaprosi za roko. Dlje od tega pa še nisem prišla, a mogoče me nekoč zagrabi, da s svojim bodočim oddrvim v Las Vegas in ob zvokih Elvisa rečem usodni da. Ali tam ali pa v domači občini na vrtu. Meja je samo nebo.
