Zunaj sončen dan v polnem vetrovnem zamahu, za tistimi sivimi zidovi pa v kuhinji francoske restavracije igrajo večerno sceno. Navodilo je, da sva s fotografom tiho kot miški in se tako rekoč prilepiva na steno. Delava se torej, kot da naju ni. V tisto slavno kuhinjo mimo številnih monitorjev in obeh režiserjev, Igorja Gajiča in Marka Naberšnika (zelo redko sta na snemanju oba hkrati), stopiva ravno v zelo kočljivem trenutku. »Ne fotografirajte sedaj, ker jokam,« se oglasi Katarina Čas, ki v seriji igra vodjo restavracije Piko. V zraku se čuti napetost. Nekje sem brala, da je jok za igralca silno naporno dejanje, kar je seveda lahko razumeti – pa jokajte na ukaz, če zmorete!
Katarina torej joče, vsa je presunjena, ker je v shrambi videla nekaj strašnega, kamera ji sledi malodane tik pred obrazom, potem pa za njo priteče Klemen Janežič, v seriji prebrisani Luka Čeh.
Ko prizor ponovijo še enkrat in je režiser očitno zadovoljen, se zasliši obotavljajoč aplavz. Napetost popusti in pozneje nama nekdo reče: »Oprostite za prej, bil je težek prizor. Zdaj pa spet delamo tisto navadno štalo.«
Zvezde so se skrile
Snemanja so zelo zgoščena, naporna, igralci pa zelo zasedeni, zato ni čudno, da Katarino Čas in Klemna Janežiča takoj izgubimo izpred oči. Ker pozneje vidimo Katarino v drugem prizoru s Cavazzo in je v novih oblačilih, se je verjetno šla preobleč. Zato se prilepimo za hrbet slaščičarju Lovru in kuharju Zdravcu, ki zunaj studia slišita na ime Jernej Kogovšek in Mario Ćulibrk. Njima se nikamor ne mudi, sta ultra prijazna in pripravljena na čvek. Sproščeno se usedeta na udobne barske stole ob šanku v restavraciji. Kaj kmalu človek pozabi, da je v studiu, ker je prizorišče restavracije res pristno in do potankosti urejeno.
Tudi onadva ne znata povedati, kateri del snemajo niti v kateri sezoni po vrsti sta. »Zelo skačemo in je precej težko, ker moraš vedeti, kakšen odnos ima tvoj lik do drugega – v enem delu si z nekom sprt, v drugem že najboljši prijatelj, v tretjem si morda v fazi oproščanja,« o žongliranju s čustvi pripoveduje Jernej, ki si sname visoko kuharsko kapo in se mu v laseh zableščita dve lasni sponki. Luštno.
Hrana, pomembna igralka
Njun odnos do kuhanja se zaradi serije ni spremenil. »Že prej sva oba rada kuhala. Vem, ker sva živela skupaj eno leto in pol – bila sva cimra v Beogradu, kjer smo tudi snemali serijo. Tako da se poznava in lahko tudi za Jerneja povem, da je zelo dober kuhar,« pravi Mario in doda, da sta s serijo v kuhinji še napredovala.
Seveda gledalce zanima, ali v seriji hitrostno sekljanje čebule opravljajo roke igralcev. »To so naše roke in naše solze.« No, ne vedno, a še posebej Mario zna dobro sekljati, Jerneju kot slaščičarju v seriji namreč ni treba sekljati čebule. Ni ravno veliko sladic s čebulo. »Čeprav zna biti včasih čebula v golažu kar sladka – a se vam to še ni zgodilo?« Jerneja zanese v domačo kuhinjo.
Igralce je pred začetkom snemanja o osnovah kuhinje poučeval pravi chef Bine Volčič in veliko so se naučili.
Pomembna igralka v seriji je tudi hrana – tudi taka s pretečenim rokom, kar je seveda smiselno in trajnostno ravnanje. Čeprav Mario pravi, da hrane zato na snemanjih ne jedo, Jernej prizna, da včasih kar tvega in si vrže kaj v usta. Ne moremo ravno reči, da je krepak mož, ker je sloke postave, mu pa zdravje oziroma želodec dobro služi.
Ko so v neki epizodi potrebovali ogromne količine korenja, to potem ni pristalo v smeteh, ampak so ga kuharski mojstri, ki jim pomagajo, naribali in spekli vrhunski biskvit.
Jernej in Mario sta studio označila za srečen prostor, kjer že na vratih v halo pozabiš na zasebno življenje in postaneš lik iz sanjske ekipe Ja, chef!
