Se kot igralec več ukvarjate z ženskami? Se mi zdi, da se veliko umetnosti, torej tudi dramatike, tako ali drugače vrti okoli žensk.
Ja, ampak v predstavah so ženske artikulirane v neko vsebino, neki problem. Vsi znameniti teksti, v katerih so ženske sprožilke dogajanja, so imeli vpliv na ta svet oziroma so pomagali oblikovati naš pogled na ženske oziroma naše dojemanje žensk. Mislim, da je to vse neke vrste emancipacija, da so ti teksti in njihovo igranje pomagali, drugače bi bile ve reve še zdaj v verigah ob pralnih koritih in drgnile posodo. (smeh) Tako, da ja, tudi po poklicni plati se veliko ukvarjam z moško-ženskimi odnosi in pravicami. Čeprav sem se jaz tudi osebno vedno rad družil z ženskami. Kar pa ne pomeni, da sem tako promiskuiteten, ampak enostavno bolj inspirativen mi je pogovor s puncami. Klepetanje z moškimi ob šanku mi je lahko precej dolgočasno – šteti steklenice popitega piva znam, drugega pa se s fanti, ki niso moji zelo dobro prijatelji, po navadi ne znam meniti.
Sta ženska in moška energija zelo drugačni?
Absolutno, to sta dve popolnoma različni bitji! Če bi malo karikiral: ko moški in ženska po naravni privlačnosti silita skupaj, je približno tako, kot če bi se hotela poročiti pasavec in žirafa. Si predstavljate? (smeh) No, tako je, ko se poročita moški in ženska, to sta dve popolnoma različni pameti, ki se o nekih občečloveških pojmih razumeta, vse drugo pa morata usklajevati. Vsi pari zaidemo v neke prepirčke in križanje mnenj in jaz pravim, da je treba ločiti, ali imaš ti kot oseba težavo s to konkretno osebo, ali ima moški v tebi težave z žensko v njej? Ker pri tem ni kriv ne on ne ona, ampak njuna različnost. Velikokrat potrošimo ogromno energije za prepiranje okoli spolu prirojenih različnih stvari – pa nismo nič krivi, ne on ne ona. Jaz velikokrat rečem: »Glej, jaz nisem kriv, če je moški tako narejen in ima v DNK vtetovirane nekatere stvari.«
A kljub drugačnosti drug brez drugega ne moremo?
Hvala bogu, to je kot demokracija, to je različnost. Točno takšne teme odpira moja predstava Erotika po Emeršiču. Zaključim nekako takole: »Moški in ženske moramo razumeti, da se ne moremo razumeti. A to je super. Spoštujmo našo različnost.« Na neki način je to res. Pravijo, da je svet moški, da je moška moč še vedno preveč očitna … To drži in kot družba si že lep čas želimo to razliko narediti manj diskriminatorno.
Mislite, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska?
Na neki način to drži. Če ima moški urejen in spoštljiv odnos z žensko, se to pozna na vseh področjih njegovega delovanja. Odnosi med moškim in žensko se vrtijo okoli inteligence in iskrenosti: moški smo iskreni, bolj neposredni, ženske pa inteligentne, bolj premišljene. To mislim zelo resno in nikakor ne slabo. Oboje sta pozitivni kategoriji. Ženske to delate na širši način, bolj pretkan in z več mreženja, moški pa smo bolj brutalni, želimo pokazati svojo moč, ker naše mišice dvignejo veliko več kot ženske.
»Zagotovo drugače delujem v ženski kot moški družbi. Očitno me ženske inspirirate, da delam oslarije, da več govorim, se še bolj šalim in stresam dovtipe, vam želim biti čim bolj všečen.«
Ampak s tem verjetno ni nič narobe?
Ne, če tega ne zlorabljaš, nisi pacek, ne šikaniraš, ne žališ … Nekaj je na tem, da so ženske mačke, moški pa psi. Pes je absolutno bolj učljiv, zato nas ve lahko marsikaj naučite – čeprav je seveda odvisno od tega, katera pasma je kdo. (smeh) Imamo težje in lažje učljive pasme moškega, odvisno, v katerega se zaljubite. In ženske ste po navadi nore ravno na najtežje primere. Saj poznate pesem Lepa dekleta ljubijo barabe? To je kar res.
Kaj je za vas ljubezen?
To je precej širok pojem, če govoriva o moško-ženski, precej erotični ljubezni, je to beseda, ki skozi življenje spreminja svojo barvo in vrednost. V mladosti je ljubezen precej vezana na seksualnost, takrat mora biti privlačnost na prvi pogled, redko se boš 'lotil' nekoga, ob katerem si ne želiš, da bi šel enkrat z njim v posteljo. V zrelejših letih pa ne razmišljaš zgolj seksualno, imaš druge prioritete, bolj iščeš nekoga, s katerim se lahko lepo pogovarjaš, delaš skupne stvari ipd.
Prihodnje leto bosta z Viktorijo praznovala deseto obletnico poroke, skupaj pa sta skoraj še enkrat toliko. Vaš recept za uspešen zakon?
Predvsem se moraš znati prilagajati drug drugemu. To mislim predvsem v smislu, da ne zanemarjaš tega, kar se ti zdi, da bi tvoj partner rad. Da ga ne provociraš. Da narediš neke stvari, ker veš, da ga bodo razveselile, ker si želiš, da bo zadovoljen, vesel. Tako mu pokažeš spoštovanje in da ga imaš rad. Prilagajanje je zagotovo ena od stvari, da obdržiš partnerja.
Katere pa so še druge?
Kot vedno je ena od ključnih stvari erotika, seksualnost. Saj seks je lahko samo gimnastika, izmenjavanje človeških sokov, ampak seksualnost v zvezi je absolutno najbolj intimen dogodek, ki se lahko zgodi med dvema človekoma. Ker si ob partnerju sproščen, pozabiš na vse, kar te muči, mu zaupaš. Še posebej je seksualnost najbolj intimna stvar zato, ker to lahko počneš le s partnerjem (če si zvest, če se greš zares). Vse drugo lahko počneš s komerkoli, samo seksaš lahko le s človekom, ki si si ga izbral za partnerja. To se mi zdi lepa zaobljuba.
Še kaj poleg prilagajanja in intime?
Spoštovanje, seveda. Enakopravnost in enakovrednost. Da znaš pocrkljati človeka na tistih mestih, kjer to najbolj potrebuje.
Koliko se v vajinem odnosu z Viktorijo pozna enaindvajset let razlike v letih?
Na začetku sem imel zaradi tega malo težav, ker si takrat, ko sva se spoznala, nisem želel še ene avanture, ampak resno zvezo in družino. Sem imel srečo, da sva se z Viktorijo tako ujela, da sva že osemnajst let skupaj. Lahko bi ji bil zanimiv, ker sem igralec, ona pa meni, ker je mlada in lepa – a zagotovo ni bilo le to, sicer ne bi bila več skupaj. Ima pa razlika v letih neke svoje posebnosti in pasti, na katere moraš biti pozoren. Jaz ne morem zanikati, da sem prehodil enaindvajset let življenja več, da sem nekatere faze v življenju že preživel, izkusil več stvari, sem bolj miren … A kdo lahko reče, da je bolj normalno, da je par enako star? Mislim, da ima vse svoje prednosti in šibkosti. Sem zadovoljen, ker imava z Viktorijo zelo resno razmerje, ustvarila sva si družino, zanjo si vzameva čas. Če bi se to morda kdaj končalo, pa upam, da se ne bo, bi bil lahko le hvaležen temu skupnemu času.
Kako se je vajina zveza spremenila, ko sta prišla otroka?
Ja, tudi to bi lahko bil problem, sploh če si en partner želi svobodo in se ne želi prilagajati. Moram reči, da sva si oba z Viktorijo res želela otrok. Viktorija mi je pokazala stoodstotno odločnost glede tega, tako da me ni niti malo skrbelo. Tudi meni družina ogromno pomeni in nikakor ne bi šel v eksperiment otroka, samo da bi ga imel. Otroka sta torej najino zvezo pozitivno spremenila.
Oskar ima sedem let, Tibor pa trinajst?
Ja, eden je že na robu pubertete. (smeh)
Mu morate že kaj pojasnjevati glede žensk?
Samo še to! (smeh)
Kakšen odnos do žensk jima privzgajate?
Oba jima ves čas 'trobiva' o spoštovanju. Da ne smeta ničesar narediti proti volji nekoga. Niti si domišljati, da je morda nekaj mišljeno drugače. Obstaja zelo jasna meja, kdaj je nekdo za in kdaj proti. Da gre za pomoto, je čista laž.
Sta vam bila vzor lepe zveze tudi vaša starša?
Ja, 68 let sta bila poročena. Zagotovo sta tudi imela krize, čeprav se jih ne spomnim ravno pretirano. Se pa spomnim primera, ko bi lahko bilo res veliko 'sranje' – da sta lahko šla čez to krizo, sta morala imeti res dobro razčiščeno v glavi. Oče je dobil pismo, ki ga je mama odprla, v njem pa je pisalo nekaj v smislu: »Franci, zdaj imam pa tega dovolj, ves čas obljubljaš, da se boš ločil, pa se ne. Med nama je konec, nočem te več videti, Marica.« Pismo je prišlo na naš naslov in na ime našega očeta, on pa je trdil, da sploh ne ve, kaj in kdo to je. Si lahko mislite, kako je to izpadlo? Nakar se je po dveh ali treh letih, ko sta starša nekako že šla čez to in se odločila ostati skupaj, izkazalo, da na naši ulici stanuje še en Franc Emeršič in njemu je bilo namenjeno to pismo. Takrat, ko smo to ugotovili, je bil s to Marico celo že poročen. Še dobro, da je to prišlo na dan, da sta starša lahko dokončno razčistila.
Katera ženska je najbolj vplivala na vaše življenje?
Vsako življenje ima neko svojo pot in srečanje z vsako žensko je nanjo prineslo neke stvari, ki sem jih jaz kot moški moral spoznati ali se z njimi soočiti. A zagotovo najlepše in najbolj polno živim ter sem najbolj zrel, odkar sem z Viktorijo. Z njo sem si ustvaril dom, družino – vse, kar si človek v življenju želi. In ogromno me je naučila. Imel sem srečo, da sem dobil 'normalno' žensko – pozitivno mišljeno. Mislim, da sva kar dobra opora drug drugemu in se dopolnjujeva. Lepo se imava.
Je bila ljubezen na prvi pogled?
Kaj je to ljubezen na prvi pogled? Gre za privlačnost na prvi pogled, to pa je bilo, seveda. Ljubezen pa je malo višja kategorija kot samo nagon. Čeprav dramatika opeva ravno usodno ljubezen, zato se veliko igralcem zgodi, da ne najdejo dolgotrajne ljubezni, ker zapadejo v te zgodbe, fatalnost, neverjetno strast … A to relativno hitro razpade. Ljubezen je bolj popolna. In malo moraš verjeti vanjo, kaj narediti zanjo in se čemu odpovedati. Spoštovanje, privlačnost in želja so osnovni gradniki, iz katerih lahko izpelješ zgodbo o ljubezni – če imaš srečo. Jaz lahko rečem, da mi je uspelo.
