Zaradi »covidne evforije« upad napotitev na onkološki pregled?
Dejan Karba
18. 2. 2022, 05.50
Deli članek:
Je slovensko zdravstvo med dve leti trajajočo agonijo kovidne epidemije pozabilo na raka, na največjega sovražnika zdravja na Slovenskem? Med rojenimi leta 2018 bosta po podatkih onkološkega inštituta do svojega 75. leta starosti za rakom predvidoma zbolela ena od treh žensk in eden od dveh moških, med nami pa trenutno živi več kot 110.000 Slovenk in Slovencev, ki so kdaj zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Na onkološkem inštitutu opozarjajo na zdrav življenjski slog in udeležbo v presejalnih programih.
STA
Z onkološkega inštituta pozivajo državljanke in državljane, da sledijo priporočilom stroke tako pri boju z virusom kot pri boju z rakom.
Za rakom po podatkih onkološkega inštituta na leto zboli okrog 15 tisoč Slovencev, od tega je skoraj 8000 moških ter nekaj čez 7000 žensk. Na leto zaradi raka umre približno 6500 Slovencev, od tega je približno 3500 moških in okrog 3000 žensk. Podatke o rakavih obolenjih in raku najdemo v republiškem registru raka, ki je tudi v svetovnem merilu prepoznan kot eden najstarejših in najkvalitetnejših populacijskih registrov raka v Evropi in svetu, ustanovljen pa je bil že leta 1950.
Kaj je vzrok za upad napotil na prvi onkološki pregled
Pred dnevi so iz onkološkega inštituta opozorili na upad napotitev na prvi onkološki pregled v četrtem valu epidemije covida-19, gre za obdobje zadnje tretjine lanskega leta. Posamezni zdravniki so nam v neformalnem pogovoru sicer povedali, da se upad dogaja zaradi »covidne evforije« oz. zaradi »absolutne nadvlade ukvarjanja s covidnimi obolenji, ki so slovenski zdravstveni sistem dobesedno iztirile z neke normalne in zdrave poti«, a na onkološkem inštituti poudarjajo, da točnih razlogov ne poznajo: »Bolnikov z rakom ni manj, le odkriti in zdravljeni bodo očitno pozneje, kar lahko vodi v slabše izvide zdravljenja, kakovost življenja in preživetja. Razloga za upad napotitev na onkološke obravnave ne poznamo – ne vemo, torej, ali se ljudje sami v času epidemije niso s težavami obračali na osebne zdravnike, ali je bil otežen dostop do osebnih zdravnikov in specialistov, ali pa je šlo za zmanjšanje zdravniških napotitev. Najverjetneje gre za kombinacijo različnih vzrokov.«
Sašo Švigelj
Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
Največji upad zabeležen v zadnji tretjini leta 2021
Z onkološkega inštituta zato pozivajo državljanke in državljane, »da sledijo priporočilom stroke tako pri boju z virusom kot pri boju z rakom, tj. zdrav življenjski slog, udeležba v presejalnih programih za raka Zora, Dora, Svit, ob sumljivih simptomih in znakih raka pa naj se takoj obrnejo na osebnega zdravnika«.
Upad napotitev na onkološke preiskave oz. obravnave je v primerjavi z lanskim letom, ki je po besedah strokovnjakov z onkološkega inštituta primerljivo z letoma 2020 in 2019, okrog desetodstoten, najbolj opazen pa je v zadnji tretjini lanskega leta.
Kako nadoknaditi zaostanek
Strokovna direktorica onkološkega inštituta Irena Oblak meni, da je kovidna epidemija vplivala na obravnavo bolnikov z rakom po celotnem svetu, prav tako pa poudarja, da so na onkološkem inštitutu ves čas kovidne epidemije opozarjali, da kljub covidu-19 ne smemo pozabiti na raka. Vpliv epidemije covida-19 na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot sta preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bo po besedah Oblakove mogoče ovrednotiti šele na daljši rok, prav tako pa se bo šele čez čas videlo, kako hitro bodo uspeli nadoknaditi zaostanke iz prvega dela epidemije.
Sašo Švigelj
